37. člen Zakona o vodah razdvaja državljane

Voda ima odločilno vlogo v rastlinskem in živalskem svetu, saj brez nje ne more živeti nobeno živo bitje. Slovenija je dežela z razmeroma bogatimi vodnimi viri in se po količini le-teh uvršča med razmeroma bogate držav.

V katastru voda je zabeleženih kar 7000 izvirov. V alpskem svetu jih je dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.

Pravico do vode imamo zapisano v ustavi, poleg tega so vodni viri obravnavani kot javno dobro in služijo prednostni in trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Večino državljanom je čisto samoumevno, da ko odprejo pipo doma iz nje priteče čista in pitna voda, žal pa tudi v Sloveniji ni povsod tako.

Preberite tudi:

Svetovni dan vode: Slovenija je bogata z vodotoki, pitna voda pa v odličnem stanju

Okolje in štirje starogrški elementi: zrak, voda, zemlja in ogenj

Voda naj bi načeloma bila brez vonja in okusa, a zelo težko bi rekli, da ima vsa voda v Sloveniji enak »okus«. Vsekakor pa voda ni nekaj samoumevnega in je nujno, da se tega dobro zavedamo.

Predlog spremembe zakona o vodah razdelil Slovenijo

Zakon o vodah je bil sprejet v letu 2002 in je bil po tem nekajkrat spremenjen in sicer v letih 2008, 2012, 2013, 2014, 2015 in 2020. V letošnjem letu pa je minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak spisal Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) in vlada je 8. marca sprejela amandma k 2. členu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki se nanaša na posege na vodnih in priobalnih zemljiščih.

Po predlogu bi se posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih uredili v enem členu, in sicer z dodanimi spremembami in dopolnitvami. Trenutno veljavni zakon posege na vodnih in priobalnih zemljiščih ureja v 37. členu Zakona o vodah, predlog pa je posege na vodnih in priobalnih zemljiščih urejal ločeno, in sicer v 37. členu (posegi na vodna zemljišča) in novem 37.a členu (posegi na priobalnih zemljiščih).

Predlog zakona je predvidel še spremembo 69. člena, ki je po besedah ministra bila le dodana varovalka, da je gradnja objektov in naprav, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene tudi nevarne snovi, možna tudi na vodovarstvenem območju, vendar le, če je v vodovarstveni uredbi to tako določeno in to nima bistvenega vpliva na zdravstveno ustreznost voda.

Ta člen je bil na koncu umaknjen, kamen spotike med ministrom in nevladnimi organizacijami, ter nekaterimi strokovnjaki je tako ostal 37. člen, ki je hkrati postal razlog za zbiranje podpisov za referendum.

Pobudniki referenduma menijo, da bo zakon posegel o dostopnost do vode

Pobudniki referenduma (Eko Krog – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, Civilna iniciativa Danes!, Mladi za podnebno pravičnost, Društvo Smetumet, Društvo EKO Anhovo in dolina Soče Balkan River Defence, Greenpeace Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, Zveza potrošnikov Slovenije, Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico, Protestival, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, CIPRA Slovenija, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Ekologi brez meja, Društvo Amnesty International Slovenija, Inštitut 8. marec) za zaščito vode menijo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov« in »drugih objektov«, preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles.

Dodajajo še, da bi takšna spremembama v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. Kar podkrepijo z navedbo, da je po gradbenem zakonu dovoljena gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča … Menijo, da bi prenovljen Zakonu o vodah povečal tveganje za onesnaženje površinskih in podzemnih voda ter tudi pitne vode.

Ministrstvo odgovorilo na navedbe pobudnikov referenduma

Na medijski linč osredjih medijev in navedb pobudnikov referenduma je odgovorilo tudi ministrstvo in zapisalo: »V zadnjem času je s strani nasprotnikov Zakona o vodah slišati vrsto netočnih, zavajajočih in neresničnih trditev, ki jih demantira sama vsebina zakona.«

Na ministrstvu menijo, da s spremembo in dopolnitvijo Zakona o vodah pomembno ožijo možnosti posegov na priobalna zemljišča, ker je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu iz 15 metrov na do 0 metrov (črtan je 6. in 7. odstavek 14. člena Zakona o vodah). Kar po njihovi interpretacijo pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.

V nadaljevanju pojasnjujejo, da bodo ti posegi možni zgolj pod pogojem, če to možnost najprej dovoljuje prostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč možno graditi na priobalnem pasu, če se občina s tem ne strinja in če med drugim ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, intervencij in mnenjedajalcev.

Teh objektov po mnenju ministrstva ne bo možno graditi, v kolikor bi bila poplavna varnost ogrožena, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. Dodaja še: »Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti.«

Dosedanja ureditev je dopuščala širok manevrski prostor za gradnjo na najožjem priobalnem pasu, saj obstoječi zakon tega ni izrecno prepovedoval. Zaradi tega so bile v preteklosti sprejete številne uredbe, ki so dovoljevale gradnjo tudi na tem najbolj varovanem priobalnem pasu. Po podatkih ministrstva je bilo izdanih kar 55 takšnih uredb.

Po navedbah ministrstva so bile uredbe sprejete tudi za postavitev proizvodnih objektov, med drugim tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume ter takšnih ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja. Nov zakon naj bi po mnenju ministrstva te izjeme prepovedoval v celoti, saj tovrstne objekte pod nobenim pogojem ne bo možno graditi na priobalnem pasu.

Ministrstvo za konec še dodaja, da je s spremembo 37. člena določeno, da na vodnem in priobalnem zemljišči NI dovoljeno posegati v prostor razne za navedenih 9 izjem. Ter zakon jasno določa, da je potrebno pridobiti ustrezno soglasje, ki se izda, če NE gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda, se s tem NE povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, se s tem NE poslabšuje stanje voda in ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in NI v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

Ministrstvo še pobudnike referenduma še sprašuje:

• Navedite člene zakona, ki naj bi po vašem mnenju širil možnost posegov na priobalni pas?
• Ali je vaš namen ohraniti status quo, ki omogoča umeščanje tovarn in drugih objektov na priobalni pas?
• Ali se zavedate odgovornosti, ki jo z zaustavitvijo veljavnosti zakona povzročate, saj se finančna Sredstva za urejanje vodotokov in s tem večanjem poplavne varnosti in varnosti ljudi ne bodo mogla koristiti?

Kaj dejansko se spremeni v 37. členu?

Trenutno veljaven 37. člen, kot kaže ni sporen, sporno je tisto, kar je ministrstvo dodalo, kar naj bi nevarno ogrožalo pitno vodo in našo pravico do pitne vode, česar niso niti državni svetniki, po mnenju pobudnikov referenduma, dojeli in so se tudi svetniki podredili kapitalu, ker niso izglasovali veto.

Kdo ima prav, minister ali pobudniki referenduma, pa presodite sami. »Popravki« so zapisani z VELIKIMI ČRKI in odebeleno.

37. člen

(posegi na vodno in priobalno zemljišče)

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:

1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, če izpolnjujejo pogoje iz tretjega PETEGA odstavka tega člena,

2. gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,

3. GRADNJO OBJEKTOV, KI SE SKLADNO S PREDPISI, KI UREJAJO GRADNJO OBJEKTOV, RAZVRŠČAJO MED ENOSTAVNE OBJEKTE,

4. GRADNJO OBJEKTOV V JAVNI RABI V SKLADU Z ZAKONOM, KI UREJA GRADITEV OBJEKTOV,

5. 3. ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

6. 4. ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

7. 5. gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje posebne rabe vode nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

8. 6. gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in

9. 7. gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

(2) ZA POSEGE IZ PREJŠNJEGA ODSTAVKA JE TREBA PRIDOBITI VODNO SOGLASJE, KI SE IZDA ČE:

1. NE GRE ZA POSEG V NASPROTJU S POGOJI IN OMEJITVAMI ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI IN POSEGOV V PROSTOR NA OBMOČJIH, OGOŽENIH ZARADI POPOLAV IN Z NJIMI POVEZANE EROZIJE CELINSKIH VODA IN MORJA,

2. SE S TEM NE POVEČUJE POPLAVNE ALI EROZIJSKE NEVARNOSTI ALI OGROŽENOSTI,

3. SE S TEM NE POSLABŠUJE STANJE VODA,

4. JE OMOGOČENO IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB,

5. NE OMEJUJEJO OBSTOJEČE POSEBNE RAVE VODE IN

6. TO NI V NASPROTJU S CILJI UPRAVLJANJA Z VODAMI.

(3) ZA POSEGE IZ PRVEGA ODSTAVKA TEGA ČLENA MORAJO BITI V VODNEM SOGLASJU DOLOČENI TUDI UKREPI, POTREBNI ZA IZRAVNAVO VPLIVOV NAMERAVANEGA POSEGA NA DOSEGANJE CILJEV UPRAVLJANJA VODA.

(4) (2) Ne glede na določbo prejšnjega PRVEGA odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, drugače določeno.

(5) (3) Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se lahko izvedejo, če jih zaradi varstvenih režimov po zakonu ali zaradi nesprejemljivosti gradnje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ni mogoče umestiti drugam ne da bi to povzročilo nesorazmerno visoke stroške. Posegi, ki so z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, iz 1. točke prvega odstavka tega člena, se izvedejo na podlagi utemeljitve izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega stavka v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje, v postopku podaje mnenja k prostorskemu aktu ali v postopku izdaje vodnega soglasja.