Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu o ogroženih delavskih pravicah, o primeru spolnega nasilja v Vojvodini, o gibanju za Veliko Srbijo in o splošnih volitvah v Rusiji.

Slovenskim delavcem je grozilo podaljšanje delovnikov in delovne dobe, v Beogradu se je odvijala javna skupščina, na kateri so se govornice zavzemale za volilno pravico žensk, sovjetska Rusija je imela prve splošne volitve, Srbi so na shodih nasprotovali imenu »Jugoslavija« in se zavzemajo za »Veliko Srbijo«, primer spolnega nasilja v Vojvodini pa je pokazal na velik problem izrabljanja moči.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Delavske pravice ogrožene

V zadnjih dneh aprila 1921 je tobačno delavstvo na shodu v Ljudskem domu protestiralo proti odločbam tobačnega monopola o novi regulaciji delovnih razmerij v državnih tovarnah, ki niso upoštevale mnenja delavskih organizacij.

Šlo je za vprašanje podaljšanja delovnika, za starostno delovno dobo in za ureditev pokojnine – za zadeve, ki so bile tesno povezane z zasebnimi življenji delavcev – in zato se je tobačno delavstvo odločilo na protestih jasno izrazilo svoje stališče.

Slovenec je zapisal, da je »eksperiment« tedanje vlade, ki je skušala delavnik podaljšati, odkril, da so interesi delavstva ogroženi. Zatem je obsodil zapise v časopisu Slovenskemu Narodu, ki delavcev ni zagovarjal, temveč napadal govornike na shodu 24. aprila 2021, »češ, da so hujskali zoper Srbe, zoper Jugoslavijo, zoper državo, /…/, da rovarijo in tako dalje.«

Na zastopnika državne oblasti v Sloveniji je Slovenec naslovil vprašanje, kako lahko opraviči nepodkovano obsojanje v Slovenskem Narodu, naperjeno proti organizirani akciji, ki se je upirala dejanskemu nasilju nad delom državljanov. »Odslej delavstvo ne bo smelo sklepati niti resolucij v svojo stanovsko korist, da ne bi je vladni mameluki proglasili za protidržavno in ne pozivali na poboj proti njemu! To je višek policajdemokratstva,« je zapisal Slovenec.

Proti vladnemu ustavnemu načrtu in za žensko volilno pravico

8. maja 2021 se je v Beogradu odvijala javna skupščina, ki jo je sklicala glavna ženska zveza. Slovenec je poročal, da je bila skupščina dobro obiskana. Vse govornice so najostreje nastopile proti vladnemu ustavnemu načrtu in zahtevale aktivno in pasivno volilna pravico za vse polnoletne ženske državljanke. Tozadevne resolucije so bile na skupščini tudi sprejete. 

Novice iz Rusije

Poročevalec iz tujine je povedal, da so se v sovjetski Rusiji odvijale prve splošne volitve v sovjete. Izvoljenih je bilo 1860 sovjetskih poslancev (»deputatov«), od tega je bilo 1400 komunistov, 363 antikomunistov in 39 pristašev drugih nevtralnih strank.

Čeprav je šlo za prve splošne volitve (namreč do leta 1921 so se vse volitve v razne lokalne in centralne sovjete vršile neorganizirano in slučajno), so se volitve vršile pod najhujšim terorjem, njihov izid pa ni bil izraz resničnega političnega stanja v Rusiji.

Istočasno so Rusi in Italijani po dolgih pogajanjih sklenili trgovski sporazum, po katerem je v Odeso odplulo veliko italijanskih parnikov, ki do tam naložili žito in ga pripeljali v Trst. 

Spolno nasilje v Vojvodini

Časopisi iz Vojvodine so bili v prvih majskih dneh preplavljeni z novicami o sporni zadevi, ki jo je povzel tudi Slovenec.

Finančni minister je nedavno imenoval upravitelja državnega veleposestva v Föhercseglaku v Baranji, »nekega Sokića, demokratskega protežiranca«. V centralnem uradu veleposestva sta delali dve mladi uradnici, sestri, ki naj bi s svojo plačo vzdrževali svojo družino. G. Sokić naj bi nadlegoval eno izmed uradnic in po njenih jasnih zavrnitvah izrabil položaj, obe sestri aretiral in ju zaprl v ločeni sobi v svojem stanovanju.

Eno izmed njiju, ki je bila v Slovencu navedena kot »gospodična F.«, je skušal posiliti, »gospodična R.«, ki je slišala kričanje svoje sestre, pa je skočila skozi okno iz prvega nadstropja. Uspelo ji je najti pomoč v bližini in rešiti gospodično F. pred napadom g. Sokića.

Zadevo je preiskovalo somborsko sodišče, a upravitelj veleposestva je svoje početje zanikal in tekom zaslišanja nenehno žalil preiskovalnega sodnika. Kljub temu je bil na podlagi dokazov aretiran.

Slovenec je v zgroženem tonu izpostavil, da so nekateri beograjski časopisi celo zahtevali izpustitev g. Sokića, in citiral zapis enega teh glasil: »Pa recimo, da je g. Sokić tudi izvršil kako kaznjivo dejanje in razžalil sodnika, on je srbski državljan in njega se more soditi samo po srbskih zakonih v Belgradu.«

Za Veliko Srbijo

Srbski listi so v maju poročali o protestnih shodih, ki so se dogajali po vsej Vojvodini. Shodi so bili sklicani na iniciativo radikalne stranke, na njih pa je ljudstvo protestiralo proti imenu »Jugoslavija« in sklenilo, da se mora država imenovati »Velika Srbija«.

Tozadevne resolucije so bile nato poslane v Beograd. Srbski časopisi so te shode opisovali kot »patriotska zborovanja«, in zapisali: »Danes na Jurjevo so Srbi /…/ imeli javno skupščino, da se vidi volja naroda, da se z morjem srbske krvi osvobojeni veliki naši kraljevini ohrani srbsko obeležje. Odziv naroda je bil ogromen, navdušenje veliko. Govornike so neprestano prekinjali gromoviti klici: Živela Velika Srbija!«