Naprej na vsebino

Evropska unija je kljub nepopolnosti edini garant miru

Evropska unija (EU) je gospodarska in politična unija 27 evropskih držav, katere začetki segajo v čas po drugi svetovni vojni. Nastala je na ruševinah in le zato, ker so praktično največji sovražniki našli moč in voljo, da so sedli za skupno mizo. Pionirji EU so bili zelo raznovrstna skupina, od pripadnikov odporniškega gibanja do pravnikov in poslancev, ki so jih povezovali enaki ideali: mir, enotnost in blaginja Evrope.

Preberite tudi:

Kako domača nam je struktura Evropske unije?

Čigave interese zastopajo evropski poslanci?

Temeljni kamen je bila medsebojna odvisnost

Sodelovanje med državami je bilo prvotno gospodarsko. Ideja je bila, da države, ki med seboj trgujejo, so gospodarsko odvisne druga od druge in je zato verjetnost sporov manjša. Leta 1951 so najmočnejše države Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija (ZRN) in Nizozemska z namenom vzpostavitve medsebojne odvisnosti pri proizvodnji premoga in jekla, tako da nobena država ne more mobilizirati svojih vojaških sil brez vednosti drugih, ustanovile Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ).

Leta 1958 je nastala Evropska gospodarska skupnost, ki je sprva gospodarsko povezovala teh istih šest držav. Cilj EGS je bil ustvariti prostor brez notranjih meddržavnih meja, v katerem bodo postopno uresničene štiri svoboščine: prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Ideja je vzdržala in se razširila. Leta 1993, ko je ideja že zdavnaj presegla samo gospodarsko sodelovanje, se je Evropska gospodarska skupnost preimenovala v Evropsko unijo.

Evropska unija preraste idejo, na kateri je nastala

Prvim šestim državam se je pridružilo še 22 držav. Danes, po odhodu Združenega kraljestva (2020), EU šteje 27 držav. Evropska unija, kot jo poznamo danes, je razvila enotni trg, oblikovala schengensko območje, znotraj katerega se potuje brez potnega lista, sprejela evro, oblikovala nov model ekonomskega upravljanja in razvila številne druge nove politike, na primer na področjih kmetijstva, okolja in podnebnih sprememb, notranjo varnost in močnejšo zunanjo politiko.

Že več kot pol stoletja Evropejci živimo v miru in stabilnosti. Lahko prosto potujemo po skorajda celi celini. Imamo pravico, da se sami odločimo, v kateri državi članici želimo študirati, delati ali se upokojiti.

Pogodba o Evropski uniji določa, da »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.« Te vrednote so sestavni del evropskega načina življenja.

Evroskepticizem v različnih preoblekah spremlja EU skozi njen celoten razvoj

Evroskepticizem je v Evropski uniji prisoten že od njenega začetka in je del političnega delovanja akterjev skozi njen celoten razvoj. V zgodnjih 50. letih 20. stoletja je šlo za politični evroskepticizem, definiran kot vsako nasprotovanje vzpostavljanju nadnacionalnega institucionalnega reda. Med prvimi evroskeptiki so bile države Beneluxa, ki jih je skrbelo, da bi uresničitev Schumannovega plana in ustanovitev Evropske skupnosti pripeljala do francosko-nemške prevlade.

Evroskepticizem se je skozi celotno obdobje EU napajal in se še napaja iz prepričanj, da združevanje spodkopava nacionalno suverenost in nacionalne države članice, da je EU elitaristična in nima zadostne demokratične legitimnosti, da je premalo transparentna, da je preveč birokratska in potratna, da spodbuja visoko stopnjo migracij, da spodbuja privatizacijo in podobno.

Evroskepticizem ima številne obraze. Nekateri problematizirajo aktualno Evropo in hočejo neko drugačno, morda bolj solidarno Unijo. Spet drugi zavračajo evropsko idejo samo po sebi. Nekateri celo menijo, da bo ta pojav, ki se širi ob različnih priložnostih in na različne načine, prinesel konec EU. A glede na to, da je prisoten že od samega začetka, to dejstvo samo po sebi kaže na to, da EU ostaja – ker evroskepticizem sam po sebi – ni alternativa. Biti le PROTI je redko kdaj dovolj.

Biti pro-EU ne pomeni biti slep

Kritike so pogoste. In tudi prav je tako, še posebej, če so kritike konstruktivno naravnane. Biti zaveden Evropejec, ali, če hočete, evrooptimist, namreč ne pomeni, da si slep za izzive. In teh ima EU veliko. Poleg spopadanja s pandemijo koronavirusa obstajajo tudi mnoge druge teme, iz katerih se napajajo dvomi v moč in pomen Evrope. In tega boja ne bomo dobili s pridigo o tem, kako popolna je EU, kako čudovito je potovati brez potnih listov, kako odličen program je Erasmus.

Pred EU so mnogi izzivi, ki se jih bo morala lotiti. A iz evroskepticizma se pogosto napajajo in na njem gradijo svoje politične programe mnoge populistične stranke. Levi populisti se bolj osredotočajo na gospodarska vprašanja (na primer zadolževanje), desni populisti pa na nacionalizem in priseljevanje (migrantska kriza). Tako eni kot drugi pa EU držijo kot talca oziroma priročnega krivca za vse, kar gre v domači državi članici narobe. Mnogokrat tudi v Sloveniji slišimo ali beremo, da je tega in onega kriva EU. EU seveda ni popolna. Hkrati pa ni prav, da jo krivimo za napake in nesposobnost domače politične srenje.

Evropska unija je edini garant miru na tej celini

»Evropska unija je nastala na pogorišču druge svetovne vojne, ko je bilo ljudem v Evropi najtežje. Desetine milijonov ljudi je umrlo med vojno, domovi so bili porušeni, ljudje so umirali zaradi lakote. Hvala bogu nam danes nič ne manjka, včasih pa pogrešam pri ljudeh hvaležnost za to, da v Evropi živimo v tako ljudem prijaznem času. Naj nam bodo sporočila, ki nam jih je poslal zahrbten virus, tudi dovolj veliko opozorilo, da ni nič samo po sebi umevno, da nam pravice in dobrine ne pripadajo same po sebi, ampak da se je treba za vsako stvar potruditi, kdaj znati potrpeti, pa tudi biti hvaležen,« je zapisal poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP).

In s tem se ni težko strinjati. Čeprav nepopolna, je Evropska unija edini garant miru na naši celini. In vrednost miru zagotovo preseže marsikaterega od očitkov. Vse najboljše, Evropska unija. Zdrži, saj si naši in tvoji otroci zaslužijo živeti v miru.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice