Naprej na vsebino

33 let od ustanovitve prve demokratične stranke po 2. svetovni vojni v Sloveniji

12. maja 1988 je bila v Unionski dvorani na velikem ljudskem zborovanju, ki je nosil pomenljiv in še vedno aktualen naslov »Ali mora kmet res le ubogati?« ustanovljena prva demokratična stranka po 2. svetovni vojni v Sloveniji, Slovenska kmečka zveza.

29. februarja istega leta je bil na problemski konferenci o kmetijstvu v Žalcu ustanovljen iniciativni odbor Zveze slovenske kmečke mladine (današnje Zveze slovenske podeželske mladine), ki je bil nosilec organizacije zborovanja v Unionski dvorani.

12. maja 1988 je bila v Unionski dvorani na velikem ljudskem zborovanju, ki je nosil pomenljiv in še vedno aktualen naslov »Ali mora kmet res le ubogati?« ustanovljena prva demokratična stranka po 2. svetovni vojni v Sloveniji, Slovenska kmečka zveza. Vir slike: Arhiv Gorenjskega glasa, posnetek zaslona.
12. maja 1988 je bila v Unionski dvorani na velikem ljudskem zborovanju, ki je nosil pomenljiv in še vedno aktualen naslov »Ali mora kmet res le ubogati?« ustanovljena prva demokratična stranka po 2. svetovni vojni v Sloveniji, Slovenska kmečka zveza.
Vir slike: Arhiv Gorenjskega glasa, posnetek zaslona.

Slovenska ljudska stranka (SLS) skozi zgodovino

SLS se je 1. februarja 1990 iz Slovenske kmečke zveze (SKZ) preimenovala v Slovensko kmečko zvezo – Ljudsko stranko (SKZ-LS), leta 1992 pa v Slovensko ljudsko stranko.

Korenine Slovenske kmečke zveze in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), s katerimi se je kasneje SLS združila v eno stranko, so bile utrjene že v vrednotah zgodovinske Slovenske ljudske stranke (katere podružnica se je od leta 1906 imenovala Slovenska Kmečka zveza), ustanovljene leta 1892. Obe stranki sta delovali v smeri nadaljevanja predvojnega prizadevanja SLS za večjo samostojnost in uveljavitev slovenskega naroda, demokratične volitve, na katerih lahko sodelujemo vsi, svobodno gospodarsko pobudo posameznika, decentralizacijo upravljanja, varovanje vrednote družine in spodbujanje vzajemne solidarnosti.

SKZ – LS in SKD sta na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 znotraj koalicije Demos prejeli daleč največ glasov volivcev, njuni poslanci pa so zaupanje upravičili s premočrtnim vztrajanjem na temeljnem programskem izhodišču Demosove vlade – samostojni in demokratični slovenski državi.

Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati so se združili 15. aprila 2000. Takrat je SLS postala tudi pravna naslednica zgodovinske SLS. Združena SLS+SKD Slovenska ljudska stranka se je nato 31. januarja 2002 preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.

Prof. dr. Franc Zagožen in Ivan Oman

Profesor agronomije dr. Franc Zagožen je bil glavni pobudnik ustanovitve Zveze slovenske kmečke mladine in Slovenske kmečke zveze. Soustanovitelj in prvi predsednik SKZ pa je postal karizmatični kmet iz Zminca pri Škofji Loki Ivan Oman, čigar drža politika in ljudskega tribuna je potrjevala, da je misel najmočnejša takrat, ko se bojuje, in ne, ko zmaga.

Zagožen in Oman sta aktivno sodelovala pri ustanavljanju kasnejših novonastalih demokratičnih zvez in gibanj, tudi kadar so bila nekatera vrednostna izhodišča drugačna od njunih. Razumela sta namreč, da je nacionalni konsenz za samostojno državo in njeno demokratično ureditev možno doseči le ob sodelovanju raznolikih skupin in posameznikov, saj ti skupaj tvorijo en – slovenski narod.

Zagožen in Oman sta aktivno sodelovala pri ustanavljanju kasnejših novonastalih demokratičnih zvez in gibanj, tudi kadar so bila nekatera vrednostna izhodišča drugačna od njunih.
Zagožen in Oman sta aktivno sodelovala pri ustanavljanju kasnejših novonastalih demokratičnih zvez in gibanj, tudi kadar so bila nekatera vrednostna izhodišča drugačna od njunih.

Tako je tudi celotna SKZ v pripravah na prve demokratične volitve leta 1990 kot že močno organizirana stranka pomagala ustanavljati odbore drugih novonastalih strank, predvsem SDZ in SKD, da je koalicija Demos lahko delovala dovolj široko za večinsko volilno podporo za svoj program.

Sodelovanje različnih je obrodilo sadove. Danes Slovenci živimo najbolj osebno svobodno in materialno preskrbljeno življenje v svoji zgodovini, ob izpolnjenih sanjah naših pradedov o samostojni državi.

Po vzoru Demosa in Evropske zveze nastaja nov povezovalni projekt gibanje Povežimo Slovenijo

Povezovalni uspeh demokratične koalicije Demos, pa tudi najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini evropskega kontinenta, povezava (tudi takih, ki so od nekdaj živele v medsebojnem sovraštvu) držav v Evropsko zvezo, sta v političnem smislu zgled za novo gibanje Povežimo Slovenijo, h kateremu je pristopila tudi Slovenska ljudska stranka.

Predsednik SLS Marjan Podobnik je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavil, da je »temeljno poslanstvo gibanja Povežimo Slovenijo (PoS) vzpostaviti sodelovanje ter povezati Slovence in vse slovenske državljane na temelju medsebojnega spoštovanja, spoštovanja Ustave RS in spoštovanja različnosti v vrednostnih opredelitvah. Cilj je graditi gospodarsko uspešno državo in socialno pravično družbo zadovoljnih ljudi, v kateri nihče ne bo pozabljen. Hitrejši napredek Slovenije bo mogoč le, ko se bo večina energije namesto v spore in medosebne politične bitke, usmerila v ustvarjanje pogojev za razvoj in dobrobit slovenskih državljanov«.

SLS je v preteklosti naredila veliko napak, je poudaril Podobnik, in dodal, da je stranka »na spravnem kongresu v Novem mestu uspela povezati frakcije, posameznike in ker smo stopili skupaj, smo danes ponovno dejavni v slovenskem prostoru in pomemben člen Povežimo Slovenije. Prepričan sem, da brez izvoljenih na tej listi ne bo mogoče sestaviti nobene stabilne prihodnje vlade«.

Kaj predstavlja današnja in bodoča SLS?

Predvsem trden člen povezovalnega gibanja PoS, ki mu je dala SLS na razpolago vso infrastrukturo. Gre za gibanje, ki vključuje 51 županov in županskih list, 402 mestna in državna svetnika, tri državne sekretarje, poslanca v Evropskem parlamentu in številne ugledne posameznike, kot so dr. Ernest Petrič, Oto Pestner, Janez Per, glasbeniki, športniki, zdravniki, gospodarstveniki in predstavniki mlade generacije, ki so pripravljeni tudi kandidirati na skupni listi.

Temeljno poslanstvo tega gibanja je namreč na osnovi medsebojnega spoštovanja povezati ljudi, ki so sicer različni v vrednostih opredelitvah. Tako lahko kandidirajo, ne da bi jih kdo silil v slepo zavzemanje bodisi totalno za bodisi totalno proti predsedniku vlade, kot od večine politikov trenutno terja pregreti slovenski politični prostor. Namesto izrekanju večne ljubezni ali sovraštva do ene osebe, se bodo tako lahko kandidati PoS posvetili iskanju rešitev za skupno dobro slovenske družbe.

Predsednik SLS Marjan Podobnik je prepričan, da brez izvoljenih na listi Povežimo Slovenijo (PoS) ne bo mogoče sestaviti nobene stabilne prihodnje vlade. Vir slike: Delo, foto: Aleš Černivec.
Predsednik SLS Marjan Podobnik je prepričan, da brez izvoljenih na listi Povežimo Slovenijo (PoS) ne bo mogoče sestaviti nobene stabilne prihodnje vlade.
Vir slike: Delo, foto: Aleš Černivec.

»Žal se je v Sloveniji vzpostavilo tako ozračje, da če se enkrat izpostaviš kot strankarski kandidat, gre to za tabo in ti onemogoča normalno življenje, doseganje kariernih ciljev,« je izpostavil Podobnik in dodal, da je kdaj pa kdaj treba tudi stopiti korak naprej in pomagati z drugih pozicij, tudi zato sam ne bo kandidat za mandatarja.

In kakšen je pogoj za sodelovanje? »Odrekamo se žalitvam in drugim negativnim aktivnostim in to bomo pričakovali tudi od vseh tistih, ki bodo zainteresirani, da z nami oblikujejo prihodnjo slovensko vlado«, je pojasnil Podobnik.

Med programskimi prioritetami je med drugim izpostavil prizadevanje za obdelano in poseljeno podeželje, ki zagotavlja polno samooskrbo Slovenije z zdravo, doma pridelano hrano; za čim večjo predelavo našega lesa v Sloveniji do čim višje stopnje obdelave in čim večje dodane vrednosti, s ciljem vzpostavljanja novih delavnih mest in razvoja manj razvitih območij; za zaščito okolja ob zagotavljanju trajnostnega razvoja; za sistematično zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja, za popolno debirokratizacijo države in vzpostavitev pogojev za uspešno delovanje vseh gospodarskih in negospodarskih sistemov in podsistemov, v korist ljudi.

Žal smo ob 30-letnici slovenske neodvisnosti mnogo bolj razklani kot smo bili ob osamosvajanju Slovenije. Zato bo za dosego cilja gospodarsko uspešne in socialno pravične države in družbe potrebno najti poti za sodelovanje in skupno iskanje najboljših rešitev.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice