Od čebel je odvisna vsaka tretja žlica hrane na svetu

Čebele vsi poznamo, kot tiste, ki pridelajo sladek med. V resnici pa opravljajo še bistveno večje delo. Čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin. Kar pomeni, da je od opraševanja čebel odvisnih 80 % vseh rastlin. Brez njih ne bi bilo toliko različnih vrst sadja in zelenjave, pa tudi travniki ne bi bili tako lepih barv, saj s svojim delom skrbijo tudi za biotsko raznovrstnost. Od dela čebel je odvisna vsaka tretja žlica hrane na svetu. S tem te male živalce bistveno prispevajo tudi k varnosti preskrbe s hrano.

Čebele živijo skoraj povsod po svetu. V nasprotju s splošnim prepričanjem je večina čebeljih gnezd v tleh in ne v panjih.

Med nam najbolj znanimi medonosnimi čebelami so temna ali nemška čebela, ki je razširjena po vsej Evropi severno od Alp; kranjska čebela, ki je razširjena na Balkanu v severni Grčiji in v porečju Donave (Bolgarija, Romunija, Madžarska), na severu Alp, na Koroškem, Štajerskem, Češkem, Slovaškem in do Karpatov; kavkaška čebela, ki jo najdemo v Gruziji in centralnem Kavkazu ter italijanska čebela, ki je razširjena na Apeninskem polotoku.

Za vsako žličko medu dela dvanajst čebel vse svoje življenje. Za en kilogram pa morajo čebele obleteti štiri milijone cvetov in preleteti štiri dolžine ekvatorja, kar znaša 160.300 kilometrov.

Preberite tudi:

Čebelice, čebelice – saj moje ste prijateljice?

Čebelja družina – vsak ima svojo nalogo

Čebelja družina ima približno toliko članov, kot ima prebivalcev mesto Maribor. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel delavk, od 300 do 1.000 trotov in matica. Da lahko tako velika družina dobro deluje, morajo biti naloge dobro razporejene.

Delo čebelje matice je, da leže jajčeca. Dnevno izleže tudi do dva tisoč jajčec, iz katerih se v 21 dneh izležejo mlade čebele. Matica živi od enega do štirih let, brez nje pa bi čebelja družina sčasoma umrla.

Ko se izležejo mlade čebelice, najprej očedijo same sebe in se nahranijo, nato pa pričnejo s čiščenjem celic.  Dan ali dva po izleganju začno mladice pokrivati zalego. Kasneje je njihovo delo čiščenje panja, gnetenje cvetnega prahu v celice in sprejemanja nektarja. Nekatere tudi pomagajo pri graditvi satja. Satovje je med najučinkovitejšimi strukturami v naravi. Stene satovja so namreč spojene pod kotom 120 stopinj, zato tvorijo popoln šesterokotnik.

Ena in ista čebela lahko čez dan sodeluje pri različnih opravilih. Med opravili pa čebele  tudi veliko počivajo in se sprehajajo po panju, celo do dve tretjini časa. Tudi med čebelami najdemo deklice za vse. To so počivajoče čebele v panju, ki se hitro preusmerijo k opravilom, ki so v družini najbolj nujna. Ko so stare več kot tri tedne, jim je zaupano, da gredo na pašo. Med letom zamahnejo s krili 11.400-krat na minuto, zato slišimo značilno brenčanje. Na pašo letajo le štiri do pet dni nato umrejo.

Čebele delavke živijo od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Njihova življenjska doba je odvisna od sezone, količine hrane in aktivnosti, ki jih počnejo skozi življenje. Poleti živijo od šest do osem tednov, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Medonosne čebele zime ne prespijo, ampak se stisnejo v zimsko gručo in se tako grejejo. V tej gruči se ogrejejo od 18 do 35 stopinj Celzija in več. Na robu zimske gruče temperatura ne sme pasti pod osem stopinj Celzija. Aktivne ostanejo vso zimo.

Troti, ki bi umrli od lakote, če bi jih čebele delavke prenehale hraniti, živijo povprečno od 21 do 32 dni spomladi in poleti. V poznem poletju in jeseni lahko živijo več kot 90 dni, ampak jih čebele zmečejo iz panjev, tako da skoraj nobeden trot ne preživi zime. Njihovo delo je, da se parijo z matico.

Zanimivosti iz knjige Od čebele do medu

• Medonosne čebele so edina vrsta čebel, ki po piku umre.
• Čebele imajo sposobnost prepoznavanja človeških obrazov.
• Najstarejši najdeni fosil čebele je star med 25 in 50 milijonov let.
• Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je po razširjenosti druga na svetu in vodilna v Evropi.
• Čebelje krilo zaokroži med poletom 250-300 krat v sekundi, čebela leti s hitrostjo 25 km/h, na daljše razdalje s hitrostjo 40 km/h.
• Čebele s plesom sporočajo o oddaljenosti, smeri in intenzivnosti paše.
• Pri poletu porabi čebela deset miligramov sladkorja v eni uri.
• V medni golši lahko čebela prenese 20 do 40 mg nektarja, v izjemnih primerih do 1000mg. Čebele z bližnjih paš nosijo manjše tovore kot z bolj oddaljenih.
• S polno medno golšo lahko preleti razdaljo šest do sedem km, za kar potrebuje 15 minut.
• Mlada matica se na dveh paritvenih izletih pari z 12 do 20 troti.
• V obeh jajčnikih matice dozori okrog 2000 jajčec na dan, pri zelo plodni tudi do 3000 in več.
• Stražarke so specializirana  skupina  čebel, pozneje lahko postanejo pašne čebele.
• Pašne čebele imajo bolj razvite možgane kot panjske.
• Matica ima ves čas šest do deset spremljevalk, ki imajo poleg oskrbe matice pomembno vlogo pri razširjanju matičnih feromonov v čebelji družini.