BDP se je v prvem četrtletju leta 2021 povečal in presegel evropsko povprečje
Vrednost bruto domačega proizvoda se je v prvem četrtletju letošnjega leta povečala za 1,6 odstotka. Največ so k njegovi rasti prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, nekoliko manjši pa je bil prispevek izvoza in potrošnje gospodinjstev.
Bruto investicije v osnovna sredstva so se v tem obdobju povečale za 7,6 odstotka. Največjo rast lahko zasledimo na področjih investicij v stroje in opremo (20-odstotna rast), medtem ko je bila vrednost investicij v zgradbe in objekte za 3,9 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani, je objavil Statistični urad RS.
Preberite tudi:
Je slovenska ekonomija res med boljšimi v Evropi?
Manjšo rast lahko zasledimo na področju uvoza (0,5 odstotka) in izvoza (0,8 odstotka). Dejansko sta se uvoz in izvoz v primerjavi z lanskim letom povišala zgolj na račun izvoza (4,2-odstotna rast) in uvoza blaga (2,7-odstotna rast), medtem ko lahko na področju izvoza (14,1-odstotni padec) in uvoza storitev (12,2-odstotni padec) opazimo upad gospodarske dejavnosti. V pretežni meri je to odraz upada potovanj v zadnjem letu, navaja SURS.
V preučevanem obdobju se je povečala končna potrošnja gospodinjstev in sicer za 0,4 odstotka. Pri tem se je končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu zmanjšala za tri odstotke. Izdatki gospodinjstev za storitve so bili nižji kot v prvih treh mesecih lanskega leta, navaja SURS.
Vir slike: Pixabay
Medtem se je v istem obdobju BDP na ravni EU skrčil
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat sicer kažejo, da se je BDP na četrtletni ravni skrčil za 0,6 odstotka, na ravni celotne Evropske unije pa za 0,4 odstotka. Padec gospodarske dejavnosti na območju Evropske unije sicer sledi krčenju iz zadnjega četrtletja lani.
Medtem ko se torej BDP na ravni celotne Evropske unije še krči, Slovenija že beleži rast gospodarske aktivnosti. Po oceni Banke Slovenije je k ugodni sliki največ pripomoglo sproščanje ukrepov za preprečevanje širjenja virusa. S tem se je začela tudi rast zasebne potrošnje, ki je bila pred tem nekaj mesecev v mirovanju. Glede na razpoložljive podatke naj bi v drugem četrtletju leta 2021 prišlo do močnega pospeška pri rasti BDP-ja.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da je rast slovenskega bruto domačega proizvoda posledica predvsem okrevanja na področju mednarodne menjave, na katero so imeli ukrepi manjši vpliv. Rast lahko zaznamo tudi na področju prodaje v trgovinah in se je začela že februarja letos.
Po drugi strani so kljub dobrim skupnim številkam številne dejavnosti še vedno v mirovanju. Sem lahko štejemo razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, osebne storitve in gostinstvo, še navaja Urad za makroekonomske analize in razvoj.
Vir slike: Twitter
Zaposlenih 10.000 oseb manj kot v enakem obdobju lani
V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo zaposlenih 1.035.000 Slovencev. To je za 10.000 oseb oziroma za en odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Najbolj izrazit upad brezposelnosti je v gostinskem sektorju, na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti in v predelovalnih dejanostih. Zaposlenost pa se je v nekaterih sektorjih celo zvišala; in sicer na področju zdravstva in socialnega varstva, je objavil SURS.
Marca in aprila letos je bila stopnja brezposelnosti 5,2-odstotna. V aprilu je bilo brezposelnih približno 51.000 oseb, starosti med 15 in 74 let. V tem obdobju je bilo brezposelnih 59 odstotkov žensk in 41 odstotkov moških, ocenjuje Statistični urad Republike Slovenije.
Vidni znaki inflacije
Tako na evropski ravni kot v Sloveniji smo v zadnjem času priča pojavu inflacije. Cene življenjskih potrebščin so bile maja višje za 2,2 odstotka. Pojav je sicer opazen že od marca, ko lahko opažamo višje cene energentov. Če izvzamemo energetne, hrano, alkohol in tobak, bi sicer lahko rekli, da je osnovna inflacija z 0,5 odstotka ostala precej umirjena, kot so povedali pri Banki Slovenija.
