Skip to content

»Ugovor vesti« Radia Študent

V zadnjih tednih lahko praktično vsak dan doživljamo buren medijski odziv, potem, ko je ministrstvo za kulturo objavilo, komu in koliko sredstev je namenilo medijem na nedavnem medijskem razpisu. Med najglasnejšimi »oškodovanci« je Radio Študent, ki mu ministrstvo tokrat ni namenilo ničesar.

Preberite tudi:

Kdo bolj obvladuje družbo? Politika ali mediji?

Ideološke teme v slovenskih medijih

Smem na glas povedati, da smo mediji v Sloveniji svobodni?

So proračunska sredstva res samo po sebi umevna?

V slovenski družbi je doslej prevladovala miselnost, da je samo po sebi umevno, da so nekateri mediji upravičeni do proračunskih sredstev, nekateri pa ne. Praksa je bila takšna, da so mediji naklonjeni levi politični opciji, dobili veliko večino sredstev, mediji bolj naklonjeni desni opciji pa niso dobili praktično ničesar ali v najboljšem primeru »drobtinice z bogatinove mize«.

V slovenski družbi je doslej prevladovala miselnost, da je samo po sebi umevno, da so nekateri mediji upravičeni do proračunskih sredstev, nekateri pa ne.
V slovenski družbi je doslej prevladovala miselnost, da je samo po sebi umevno, da so nekateri mediji upravičeni do proračunskih sredstev, nekateri pa ne.
Vir slike: ARS

Radio Študent je bil doslej deležen vsako leto med 60.000 in 100.000 evrov sredstev, zato se niti ne moremo čuditi, da je ob negativnem odgovoru ministrstva za kulturo tako burno reagiral. Skupaj z njim so v en glas zavpili tudi njim sorodni mediji in tudi njim sorodni politiki.

Je politična levica zares upravičena do vsega, desnica pa do ničesar?

Levi mediji in politiki ob tem zelo poudarjajo t. i. neupravičenost dodelitev sredstev t. i. desnim medijem in institucijam, ki so naklonjene Katoliški cerkvi. Zato najprej z nekaj primeri razjasnimo za kolikšna sredstva gre. Ob tem je potrebno poudariti, da so ti mediji in institucije iz dosedanjih razpisov prejele zanemarljivo majhno vsoto sredstev.

Gre v glavnem za sredstva, ki se gibljejo med 3.900 in 19.500 evri. Skupna vsota razpisnih sredstev je 2.651.647 evrov. Ob tem je potrebno povedati, da proračunska sredstva na razpisih niso samo po sebi umevna, kaj šele, da bi bila dolžnost ministrstva, da jih avtomatsko nameni enim in istim organizacijam.

Ključno vlogo na razpisu igra vloga za sofinanciranje projekta

V osnovi gre za sredstva, ki se dodelijo tistim, ki prijavijo določen projekt in, ki ga z dovolj tehtnimi argumenti utemeljijo v vlogi za sofinanciranje projekta. Bolj, kot negodovanje nad nedodeljenimi sredstvi, bi bilo na mestu vprašanje, kakšne so bile sploh vloge tistih, ki jim sredstva tokrat niso bila dodeljena.

V primeru Radia Študent, ki je med najglasnejšimi »osmoljenci«, bi bilo osnovno za kakršnokoli razpravo, da javnosti predstavijo dokument s katerim so podali vlogo na ministrstvo. Ker tega dokumenta (zaenkrat) v javnosti ni, smo priče še enemu v nizu posploševanj, na podlagi čustvenega razpoloženja, brez kakršnih koli oprijemljivih argumentov.

Radio Študent je bil doslej deležen vsako leto med 60.000 in 100.000 evrov sredstev, zato se niti ne moremo čuditi, da je ob negativnem odgovoru ministrstva za kulturo tako burno reagiral.
Radio Študent je bil doslej deležen vsako leto med 60.000 in 100.000 evrov sredstev, zato se niti ne moremo čuditi, da je ob negativnem odgovoru ministrstva za kulturo tako burno reagiral.
Vir slike: Radio Prvi

Odprto pismo Radia Študent

Zopet gre za zadevo, kjer je vlada »črna ovca«, ki »z diktaturo onemogoča delovanje demokratičnim institucijam«. Takšen način pritoževanja in nasprotovanja vladi se dogaja vse od njenega nastopa marca lansko leto. Gre za vsesplošno negodovanje, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazov.

Ob tem se dogajajo manipulacije z različnimi pojmi, kar je očitno tudi v primeru odprtega pisma Radia Študent, ki so ga naslovili na slovenske medije. V tem pismu je ključna besedna zveza »ugovor vesti«. Po tem, ko v večjem delu pisma pojasnjujejo na koga »ugovora vesti« ne naslavljajo, končno povedo, da ga naslavljajo na »kolektivnega človeka, da se pridruži petkovim protestom«.

Ugovor vesti velja samo za vojaško in zdravstveno področje

Glede na to, da Radio Študent v pismu govori o t. i. ugovoru vesti, se ne moremo čuditi, da od ministrstva ni prejel razpisnih sredstev. Ugovor vesti je namreč ustavna kategorija, ki se nanaša samo na odklonitev služenja vojaškega roka in zavrnitev posega zdravstvenega delavca v človekovo telo.

Glede na to, da služenje vojaškega roka pri nas ni več obveznost, te vrste ugovor vesti odpade. Zato se lahko samo začudeno vprašamo, kakšno zvezo imajo zaposleni na Radiu Študent z zdravstvenimi posegi? Ker gre za nepoznavanje ali namerno manipuliranje z določenimi pojmi, se ne smemo čuditi, da je tokrat Radio Študent ostal brez sredstev.

Demokracija je tam, kjer so stvari preverjene in utemeljene

Sredstva, ki jih odobri ministrstvo za določen projekt nikakor ne morejo biti bistvena za obstoj določenega medija. Gre za projekt, ki prejme sredstva, ki je v splošno družbeno korist. Prav tako ne gre za sredstva, ki bi nekomu sama po sebi pripadala, ampak za sredstva, ki so prostovoljna odločitev ministrstva, na podlagi njegove ocene o kvaliteti projekta.

Ob nenehnem protestiranju proti vladi, ki traja že od februarja lani, torej še preden je nastopila svoj mandat, hkrati vse bolj padajo tudi maske z obrazov tistih, ki so bili navajeni živeti iz proračunskega denarja. Če je vlada končno začela preverjati določene organizacije in njihove projekte, potem gre za začetek vzpostavitve demokracije in ne diktature, kakor to trdijo njihovi nasprotniki.

To, da je nekdo upravičen do sredstev samo zato, ker je na »pravi« politični strani, je dediščina socializma, za katerega smo mislili, da smo ga že pred tridesetimi leti pokopali.
To, da je nekdo upravičen do sredstev samo zato, ker je na »pravi« politični strani, je dediščina socializma, za katerega smo mislili, da smo ga že pred tridesetimi leti pokopali.
Vir slike: Delo

Do prave demokracije nas čaka še dolga pot

To, da je nekdo upravičen do sredstev samo zato, ker je na »pravi« politični strani, je dediščina socializma, za katerega smo mislili, da smo ga že pred tridesetimi leti pokopali. Če pa vlada in pristojna ministrstva resnično proučijo prijavljene projekte, kaže na njeno resno in profesionalno delo.

Ob reakcijah, ki smo jim priče ob vsesplošnem negodovanju levo naklonjenim medijev in njihovim političnim podpornikom, se vse bolj razkriva, da je v slovenski družbi še ogromno socialistične miselnosti, za katro bomo rabili še desetletja, da bo izginila iz naše družbe.

Po drugi strani ob tem ne smemo obupavati, saj navadno vsaka zdrava stvar zori počasi in se skoraj neopazno razrašča v naši okolici. Tako je tudi z našo demokracijo. Glede na to, da smo vsaj okus po demokraciji začutili šele pred tridesetimi leti, bo demokracija dozorevala vsaj še naslednjih trideset let.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice