Kibernetska varnost kot ena glavnih prioritet v času predsedovanja Svetu EU

Slovenija bo predsedovanje Svetu Evropske uniji prevzela v čez 12 dni. Eno izmed glavnih prednostnih področij v času predsedovanja bo kibernetska varnost EU kot celote. Slovenija si bo prizadevala predvsem za izboljšanje izmenjave informacij med državami članicami in okrepitev varnostne kulture, je za STA dejal Uroš Svete, direktor uprave za informacijsko varnost, ki deluje v okviru ministrstva za javno upravo.

Kibernetska varnost se lahko po besedah Iztoka Prezlja z ljubljanske fakultete za družbene vede nanaša na vsa področja človekovega delovanja, kjer si pomagamo z informacijsko tehnologijo. Lahko gre za področje izobraževanja, regulacije sistemov v kritični infrastrukturi, delovanje bank, državne uprave, upravljanje tehnoloških sistemov in drugo.

Preberite tudi:

Slovenija bo letos predsedovala Svetu Evropske unije

Slovenski program predsedovanja Svetu Evropske unije

Znani so uradni govorci in govorke v času predsedovanja Svetu EU

Zaradi kibernetskih napadov lahko pride do zaustavitve sistemov, uničenja podatkov ali njihove zlorabe. Nepridipravi lahko pridobljene podatke uporabijo kot orodje za izsiljevanje. Lahko gre tudi za onemogočenje dostopa do podatkov ter zahtevanje denarja v zameno za to, da uporabnik do njih lahko zopet dostopa. Takih dejanj se poslužujejo različni akterji; organizirane kriminalne združbe, teroristične organizacije pa tudi države, je za STA povedal Prezelj.

Sistem kibernetske varnosti v Sloveniji razdeljen na dva dela

Svete je pojasnil, da je sistem kibernetske varnosti v Sloveniji razdeljen na dva dela. Uprava je strateški nacionalni organ za kibernetsko varnost. Obeta se ji sicer preoblikovanje v samostojno službo vlade. Njena naloga je poskrbeti za oblikovanje in izvedbo strategije za kibernetsko varnost, oceniti stanje ogroženosti ter skrbeti za ozaveščanje in sodelovanje z raziskovalno-razvojnimi potenciali v Sloveniji. V njenem sklopu deluje tudi inšpekcija za informacijsko družbo.

Drugi del sistema kibernetske varnosti po Svetetovi razlagi predstavljajo operativne zmogljivosti. Gre za zmogljivosti, ki jih imata nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT in odzivni center za incidente v informacijskih sistemih državne uprave SIGOV-CERT. Svoje zmogljivosti imajo med drugim tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija – SOVA, ministrstvo za obrambo in policija.

Po mnenju Prezlja je Slovenija že veliko naredila za to, da bi poskrbela za kibernetsko varnost na različnih nivojih. Vendar pa je, kot pravi, kibernetska grožnja tako obsežna in pereča, prinaša pa lahko izjemne posledice, zaradi česar nas na tem področju zagotovo čakajo še številni izzivi.

Pomembna je internacionalna izmenjava podatkov o kibernetskih napadih

Prezelj je izpostavil pomen izmenjave informacij o informacijskih napadih. Dejal je, da so na tem področju potrebne izboljšave tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kljub temu, da države sicer imajo centre, ki služijo prav namenu spremljanju napadov, naj bi bila stopnja izmenjave informacij še vedno na prenizki ravni.

Svete je tezo potrdil, hkrati pa je povedal, da vse kaže na to, da se bo v prihodnje situacija izboljšala. Obstoječa evropska direktiva o varnosti mrežnih in informacijskih sistemov, ki se imenuje NIS1 naj bi že podala nekatere nastavke, ki določajo internacionalno izmenjavo podatkov.

Kot sta za STA povedala Prezelj in Svete, bo eden pomembnejših izzivov v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske uniji revizija direktive NIS1. To bo zahtevalo veliko angažiranja tako Slovenije kot drugih držav članic, saj se morajo vzpostaviti skupni standardi informacijske varnosti, je razložil Prezelj.

Izboljšati je treba odzivnost na velike kibernetske krize

Posledično naj bi se povečalo število zavezancev in sektorjev, ki jih obsega direktiva. Trenutno direktiva obsega transport, zdravstvo in preskrbo s hrano. Po Svetetovih besedah bo skoraj zagotovo kmalu prišlo tudi do razširitve na ponudnike digitalnih storitev in elektronskih komunikacij ter druge. Število zavezancev naj bi se v prihodnje povečalo za nekajkrat glede na zdajšnje stanje.

»Kibernetska varnost EU kot celote je ena glavnih prioritet slovenskega predsedovanja svetu. Gre za izboljšanje odzivanja na velike kibernetske krize. Tu imamo še zelo veliko dela,« je še dejal direktor uprave za informacijsko varnost.

»Kibernetska varnost je nekaj, s čimer se vsaka posamična država v EU ne more dovolj učinkovito soočiti glede na realne grožnje, ki smo jih deležni vsak teden. Jasno je, da mora EU zgraditi skupni požarni zid, skupne kapacitete za boj s to grožnjo,« je pristavil slovenski premier Janez Janša na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju.