MJU pripravilo načrt za digitalizacijo JU

Z novim ministrom je v ospredje postavljena tudi digitalizacija. Ko se zdi, da politiki spijo, pa tega ne moremo reči za prenovo sistema, ki bi roko na srce moral biti že digitaliziran že davno. Minister Mark Boris Andrijanič je na svojem prvem nastopu kot član ekipe za digitalizacijo rekel, da želi, da Slovenija pride med najboljših pet držav v Evropi kar se tiče digitalizacije.

Napoved je očitno vzel zelo resno in že takrat napovedal, da bo ministrstvom dal nalogo, da preučijo stanje in naredijo »plan«. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je tako kot koordinator sedmih ministrstev pripravilo načrt za digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave. Osem investiciji v skupni višini 260 milijonov evrov naj bi naredilo drastično spremembo.

Preberite tudi:

Tudi na dopustu morate poskrbeti za svojo kibernetsko varnost

Ali je digitalizacija v učilnicah naših učencev smiselna?

Kako digitalizacija vpliva na razvoj tehnologij in s tem na gospodarsko rast?

Ob tem pa lahko le upamo, da so se iz preteklih napak kaj naučili in da bodo spremembe res šle v smeri olajšanja, ne pa zgolj v smeri kompliciranja preprostih stvari, ki na koncu niti ne delujejo.

Načrt za okrevanje in odpornost – priložnost za digitalno preobrazbo

Epidemija je vsekakor pokazala in dokazala kako pomembna je digitalizacija. Predvsem pa je pokazala, kako digitalno nepismeni smo v Sloveniji. Če je poprej veljalo, da si že »frajer«, če znaš orižgati računalnik in uporabljati pametni telefon, se je v času epidemije pokazalo, da temu ni tako.

Digitalna preobrazba je vsekakor ključna za okrevanje države po epidemiji. Zato ni presenetljivo, če gre razvoj Slovenije v tej smeri. Slovenija bo z načrtovanimi reformami in investicijami podprla razvoj novih, naprednih, digitaliziranih e-rešitev in digitalnih storitev naslednje generacije ter hkrati okrepila in posodobila digitalno infrastrukturo za njihovo delovanje.

Kot že omenjeno je MJU pripravilo ključne projekte in bo koordiniralo pripravo celotnega dela načrta za digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Z današnjim dnem prehajajo od priprave načrta k izvedbi, pri kateri bodo po besedah MJU v ospredju napredne, kakovostne, prijazne, preproste in hitrejše storitve za državljane.

Prioritetna področja in pridobitve:

• elektronsko poslovanje z državo tudi preko mobilne naprave (e-uprava v žepu), a seveda ohranjamo za državljane tudi dosedanje načine interakcije z državo,
• proaktivne storitve (pred-izpolnjeni obrazci, samodejno dodeljevanje in podaljševanje pravic),
• uvedba nacionalne elektronske e-identitete, ki bo uporabna tudi čezmejno in mednarodno priznane e-identitete za e-poslovanje za poslovne uporabnike, ki bo na voljo na različnih nosilcih (npr. biometrična osebna izkaznica, mobilna aplikacija),
• omogočen bo poenostavljen način prijave in podpisovanja uporabnikov za uporabo nekaterih javnih e-storitev,
• sodobni, poenostavljeni in povezani informacijski sistemi in aplikacije,
• varni elektronski predali na državnem portalu (poenostavljeno vročanje dokumentov v upravnih zadevah, ki zahtevajo osebno vročanje po Zakonu o splošnem upravnem postopku, je na voljo že od 23. novembra 2020),
• obvezno e-vročanje za poslovanje med državo in poslovnimi subjekti, s čimer bodo doseženi prihranki v času, stroških dela in materialu,
• za državljane kot za poslovne subjekte (za lažji dostop do e-storitev kot so npr. pridobitev pravice do dodatka k pokojnini na področju športa, pridobitev potrdila o karanteni, izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka študentom, ipd.),

• boljša internetna povezanost z najmanj 100 Mb/s v težje dostopnih in obmejnih območjih (s tem si prizadevamo povezati vso Slovenijo, »na nikogar ne smemo pozabiti«),
• izboljšana in hitrejša podpora uporabnikom pri reševanju izzivov z uporabo digitalne tehnologije.

Sistemski cilj izvedbe NOO je v središče postaviti uporabnika z namenom zagotavljanja najboljše uporabniške izkušnje. Po besedah MJU bodo storitve oblikovali tako, da bodo podpirale življenjske dogodke prebivalcev. Posodobljeni, optimizirani in digitalizirani bodo pomembni procesi v javni upravi, ki bodo temeljito spremenili način dela.  

Če se bo plan uresničil v skladu s pričakovanji MJU bi se zmanjšal obsega administrativnega dela, pospešilo odločanja v upravnih postopkih ter bo večji poudarek na sami vsebini dela. Za nemoteno delovanje in visoko razpoložljivost e-storitev in razpoložljivost podatkov bodo tako vzpostavili moderen računalniški oblak naslednje generacije s kapaciteto 7.750 TB, ki bo energetsko učinkovitejši in bo omogočal napredno upravljanje z življenjskimi cikli aplikacij za končne uporabnike.

Z NOO in drugimi finančnimi mehanizmi naj bi po mnenju MJU trud intenzivno usmerjen v zmanjševanje digitalnega razkoraka med mesti in obmejnimi območji.

Ob tem pa je treba pripomniti, da bodo tako na MJU, kot novi minister za digitalizacijo, mogli preseči »urbane mite«, da je na podeželju slabša digitalizacija. Slovenija je specifična država, ki ima raznoliko pokrajino in mesta. Tako je nekaj čisto običajnega, da je najbolj zakotna vasica, ki ima dobro povezavo veliko bolj digitalizirana, kot kakšno večje mesto, kjer je povezava slaba, ali celo omejena in je dejansko nemogoče karkoli razvijati.

Prav tako bi že bil čas, da se preneha s prepričanjem, da so starejši tisti, ki imajo manj digitalnega znanj. Resnica je ta, da boste tudi med najstniki našli koga, ki še nikoli ni sedel za računalnikom in med starostniki koga, ki vas bo poučil o kakšnem programu, aplikaciji.