Kako je bilo pa s potresi leta 1991?

Lansko leto se je zaključilo z grozovitim potresom v Petrinji in tudi Slovenija se je tresla, občasni potresni sunki so postali del našega vsakdanjika. Samo v mesecu juniju je bilo zabeleženih kar 173 lokalnih potresov. Leta 1991 pa so seizmografi v Observatoriju na Golovcu v Ljubljani in na ostalih slovenskih potresnih opazovalnicah zabeležili le 84 potresnih sunkov.

Preberite tudi:

V potresno nevarnih stavbah v Sloveniji živi med 88 in 200 tisoč ljudi

Potresi postali del našega vsakdana? Veste, kako se pravilno odzvati?

Prebivalci različnih predelov Slovenije so takrat čutili le 18 sunkov z žarišči na področju Slovenije, nekaj žarišč potresov v okolici Mute pa je nastalo na avstrijski strani. Najmočnejši potres pa je nastal 27. aprila ob 18. uri in 44 minut na področju Mute. Dosegel je moč 2,8 stopnje po Richterjevi lestvici in največjo intenziteto VI. stopnje po MSK-lestvici (2).

V letu 1991 je devet potresov doseglo intenziteto V. stopnje po MSK. Dva potresa sta dosegla med IV. in V., šest potresov pa IV. stopnjo po MSK.

Potresne dejavnosti na posameznih področij

Po potresni dejavnosti izstopajo tri področja, in sicer gorenjsko-Ijubljansko, dolenjsko-notranjsko-belokranjsko in goriško-javorniško, v katerih je nastalo kar 83 % vseh potresov na ozemlju Slovenije. 32 potresov ali 38 % vseh potresov je nastalo v gorenjsko-ljubljanskem področju. Sledi dolenjsko-notranjsko-belokranjsko področje s 24 potresi ali 28 % od vseh potresov. 14 potresov ali 17 % od skupnega števila je nastalo v goriško-javorniškem področju.

Leta 1991 se je povečala dejavnost štajersko-goričkega področja, kjer je nastalo devet potresov ali 11 %, od tega štirje v Sloveniji, pet pa na avstrijskem ozemlju blizu meje. Področje Karavanke-Kozjansko  se je zatreslo 4-krat, kar predstavlja 5 % vseh potresov.

V koroško-haloškem področju je nastalo le eno žarišče, to je 1 % od vseh potresov. Tako kot običajno je bilo področje Čičarije potresno nedejavno.

Potresi leta 1991

Potres 11. januarja 1991 ob 6. uri in 56 minut je nastal v gorenjsko-Ijubljanskem področju. Moč potresa je bila 2,6 stopnje po Richterjevi lestvici. Največjo intenziteto, IV. stopnjo po MSK lestvici, je dosegel v Šmartnem pod Šmarno goro, v Kranju in Zgornjih Bitnjah. Nekoliko slabše so ga čutili prebivalci Ljubljane, kjer je dosegel med III. in IV. stopnjo po MSK. Šibke tresljaje so občutili tudi prebivalci Dolenjih Novakov pri Cerknem, Delnic pri Škofji Loki in Zgornjega Brnika.

Potres 14. januarja 1991 ob 20. uri in 46 minut je imel nastal na karavanško-kozjanskem področju in je bil najmočnejši potres v letu 1991. Njegova moč je bila 2,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Največjo intenziteto, V. stopnjo po MSK, je dosegel v Črnečah, Prevaljah in v okolici Raven na Koroškem. Učinki IV. stopnje po MSK so zajeli Mozirje in Gornji Grad na jugu, na vzhodu Slovenj Gradec in na zahodu Solčavo. Intenziteto IV. stopnje po MSK je potres dosegel tudi na avstrijski strani. Najbolj so ga čutili prebivalci Globasnice in Pliberka.

12. marca 1991 ob 17. uri in 9 minut je potresni sunek zajel majhno področje okolice Ponikev in Videm-Dobrepolja, kjer je dosegel učinke V. stopnje po MSK. Njegova magnituda je bila zelo nizka, komaj 0,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je nastalo plitvo pod površino, zato so bili učinki na površini nekoliko večji, kot bi sicer pri tej magnitudi lahko bili.

Šibke tresljaje so čutili tudi prebivalci Zapuž pri Ribnici in Laporja pri Turjaku.

20. marca 1991 ob 18. uri in 27 minut je potres nastal v gorenjsko-ljubljanskem področju. Magnituda potresa je bila 2,0 stopnji po Richterjevi lestvici, največje učinke pa je dosegel v Voklem, in sicer V stopenj po MSK.

Potres 4. aprila 1991 ob 20. uri in 43 minut je nastal na dolenjskem koncu. Moč potresa je bila 2,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Dosegel je intenziteto V. stopnje po MSK-lestvici, na kočevskem področju, predvsem v vaseh Cvišlerji, Dolga vas, Klinja vas, Konca vas, Mozelj, Željne, Breg, Mlaka, Slovenska vas, Stara Cerkev ter v samem Kočevju. Potresni valovi so se razširjali predvsem v dinarski smeri (severozahod—jugovzhod).

6. aprila 1991 ob 7. uri in 46 minut je Kočevskemu potresu sledila ponovitev z največjo intenziteto V. stopnje po MSK na zelo omejenem ozemlju. Njegova moč pa je bila manjša, saj je bila magnituda le  1,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Najmočneje so ga čutili prebivalci vasi Breg pri Stari Cerkvi.

Isti dan je ob 23. uri in 33 minut stresel v Šibku potresni sunek z magnitudo 2,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Najbolj prestrašil je prebivalce vasi Ponoviče pri Litiji, kjer je dosegel intenziteto V. stopnje po MSK-lestvici. Potresni sunek so čutili tudi prebivalci Litije, Šmartnega pri Litiji, Kresnic, Kresniških poljan, Save in Zagorja ob Savi z intenziteto IV. stopnje po MSK.

15. aprila 1991 ob 20. uri in 50 minut je na dolenjskem področju nastal potres z epicentrom na področju Leskovca pri Krškem. Njegova moč je bila 2,0 stopnji po Richterjevi lestvici. Intenziteto med IV. in V. stopnjo po MSK-lestvici je dosegel v vasi Brezje pri Senušah. Potresni sunek so čutili prebivalci v redkih bližnjih vaseh.

Najmočnejši potres v letu 1991 na področju Slovenije je nastal 27. aprila ob 18. uri in 44 minut na področju Mute v Štajerskem seizmogenem sistemu, v bloku Dravograda. Njegova najmočnejša ponovitev je bila 28. aprila ob 1. uri in 19 minut.

Potres 8. maja 1991 ob 3. uri in 19 minut, z magnitudo 2,2 stopnje po Richterjevi lestvici je nastal v goriško-javorniškem področju. Največjo intenziteto, IV. stopnje po MSK, je dosegel v Ilirski Bistrici, Jablanici, Koritnicah, Kuteževem, Novokračinah, Trpčanah, Knežaku, Juriščah, Pivki in Rupi. Šibkeje so sunek čutili tudi prebivalci Podgrada, Palčja, Jelšan, Zabič in sosednjih naselij.

30. julija 1991 ob 11. uri in 42 minut je bil zaznan najmočnejši potres na belokranjskem področju. Imel je magnitudo 2,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Potresni sunek so čutili prebivalci majhnega področja med Vinico, Bojanci in Dragatušem ter v vasi Kal pri Semiču. V Bojancih je dosegel intenziteto V. stopnje po MSK lestvici, prav tako pa tudi v Vinici.

Istega dne ob 19. uri in 32 minut je bil še en potresni sunek v seizmogenem bloku Dravograda. Njegova moč je bila 2,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Najmočnejše učinke V. stopnje po MSK je dosegel v Prisojah ob Radljah ob Dravi in v Bistriškem jarku. Vpliv potresa je segal do Dravograda, Slovenj Gradca in Ožbalta.

Potres 5. avgusta 1991 ob 0. uri in 56 minut je bil v Šibku v belokranjskem območju in je dosegel intenziteto IV. stopnje po MSK-lestvici le v Sečjem selu pri Vinici. Čutilo ga je samo še nekaj posameznikov v Adlešičih, Bojancih in Vinici.

9. avgusta 1991 ob 7. uri in 10 minut je nastal potres na gorenjskem, na področju Podkorena in Rateč, kjer je dosegel največjo intenziteto IV. stopnje po MSK. Potres z učinki III. stopnje po MSK so čutili v Bohinjski Bistrici, Stari Fužini, Jesenicah in Mojstrani. Magnituda potresa je bila 1,9 stopnje po Richterjevi lestvici.

Potres 16. avgusta 1991 ob 0. uri in 27 minut na področju Krškega polja je imel moč 2,1 stopnje po Richterjevi lestvici. V Krškem, Libni, Leskovcu pri Krškem in Velikem Podlogu je dosegel največjo intenziteto IV. stopnje po MSK-lestvici. Potres so čutili tudi prebivalci Cerkelj ob Krki in Artič, presenetljivi pa so učinki III. stopnje po MSK v vasi Lahov Graben pri Jurkloštru.

2. novembra 1991 ob 20. uri in 45 minut je nastal potres v skrajni zahodni Sloveniji v goriško-javorniškem področju Magnituda potresa je bila 2,0 stopnji po Richterjevi lestvici. Intenziteto V. stopnje po MSK je potres dosegel v Bovcu in Črnelskem breznu, kjer so ga dobro čutili jamarji, ki so bili tedaj v jami. Nekoliko šibkeje so ga čutili prebivalci Srpenice, Žage, Plužne, Soče in Trente.

Zadnji večji potres v letu 1991 je bil 26. novembra 1991 ob 17. uri in 13 minut je nastal v Bistriškem jarku, katerega največji učinki so dosegli intenziteto IV. stopnje po MSK-lestvici na področju Mute. Potres so čutili še prebivalci Dobrave, Radelj ob Dravi, Ribnice na Pohorju, Orlice pri Vuhredu in Podlipja.

V Sloveniji se je sicer največji zabeleženi potres zgodil leta 1511 na Idrijskem. Glede na lestvico MSK je potres dosegel X. stopnjo z magnitudo 7,90. Med potresom je umrlo med 12.000 do 15.000 ljudi. V

Potres leta 1998 v Zgornjem Posočju

Eden najmočnejših potresov 20. stoletja z žariščem na ozemlju Slovenije in v času samostojne Slovenije se je zgodil 12. aprila 1998 ob 10. uri in 55 minut v Zgornjem Posočju. Njegova magnituda je bila 5,7, največji učinki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS. Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli 8 km.

Takrat je bil ravno čas nedeljskega velikonočnega kosila. Zaradi tega in tudi zaradi slabega vremena je bila večina ljudi doma. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti.

Padajoče kamenje je ponekod poškodovalo ali celo uničilo nekatere spomenike iz prve svetovne vojne. Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 objektov, na srečo pa ni zahteval smrtnih žrtev.

Potres so čutili prebivalci celotne Slovenije in prebivalci Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Švice, Italije, Slovaške, Češke in Nemčije. V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9000. Najmočnejši popotresni sunek je bil 6. maja 1998 ob 4. uri in 52 minut in je imel magnitudo 4,2.

Od takrat pa do danes je bilo še kar nekaj potresov, kar jasno kaže na to, da se je površje Slovenije spremenilo.

Se spomnite, kateri potres leta 1991 ste čutili, če sploh katerega?