Risanke pred 30 leti – cik cak in z zajčki spat

Risanke so, kot se boste verjetno vsi, ki ste starši ali stari starši, strinjali, dobesedno božji dar. Seveda ni dobro, da otroci preživijo preveč časa pred televizijskimi ekrani, ampak kdaj pa kdaj si morajo tudi najbolj »odgovorni« in največji »nasprotniki ekranov« priznati, da morajo tudi sami preživeti. Da rabijo tiste pol ure, da v miru pospravijo kuhinjo ali zgolj popijejo kavo. In za ta čas je otroke treba zamotiti. Risanke običajno to delo dobro opravijo.

Pred malo manj kot desetimi leti, ko so bili moji otroci še majhni, je bil zakon Shrek. DVD-ji z vsemi štirimi deli so bili pošteno spraskani, preden sta se jih naveličala. Potem je prišel na vrsto Bacek Jon.

Dandanes je precej enostavno najti dobre risanke. In žal tudi take polne nasilja. Obstajajo televizijski kanali, na katerih se risanke vrtijo cele dneve. Tudi na telefonih ali tablicah jih lahko gledate, saj je YouTube neusahljivi vir. Lahko jih tudi posnamete in shranite na ključek … Možnosti je res skorajda neomejeno in vedno znova se pojavljajo nove. Otroci pred tridesetimi in več leti smo imeli bistveno manj izbire.

Živ Žav – nedeljska nebesa

Minilo je že 40 let odkar je Živ Žav postal del programa na (kot se je takrat imenovala RTV) Televiziji Slovenija. Spomnim se teh nedeljskih juter. 53 minut brez reklam, samo risanke. Še lulat ni bilo časa iti vmes.

Teh risank se ni smelo zamuditi, saj ogleda za nazaj ni bilo. Prav tako so bile to poleg zajčka pred spanjem edine risanke, ki so bile na voljo vsem tistim otrokom, katerih starši si niso mogli privoščiti satelitskega krožnika, s katerim bi lahko lovili tudi nemške programe, kjer je bilo risank več.

Verjamem, da je to dandanes težko razumeti. Tako kot tudi to, da smo pravljice poslušali na gramofonskih ploščah in radijskih kasetah. Ko o tem pripovedujem svojim otrokom, se večkrat pošalijo in me vprašajo, kateri dinozavri so živeli, ko sem bila majhna in ali smo v šoli pisali s kamenčkom na tablico. Tako ogromen je bil napredek in razvoj tehnike v zgolj tridesetih letih.

Še risanka in zajčki, potem pa spat

V 80. in začetku 90. let je bila vsak večer okoli sedme ure na vrsti risanka, za katero so prišli zajčki cik cak. Ti so vzbujali mešane občutke. Rada sem jih gledala, a vedela sem, da se gre po njih umivat zobe in spat, kar mi ni bilo vedno najbolj všeč.

Veliko izmed teh risank, ki smo jih zelo radi gledali pred tridesetimi leti, je nastalo še v času (in v državah) socializma. Še posebej v tistih, ki so nastale v takratni Češkoslovaški, Poljski, na Hrvaškem in v Sloveniji je bilo tako veliko elementov, značilnih za tisti čas, kot so delo, solidarnost, poštenost, prijaznost, predanost, pogum, tovarištvo, iskrenost, disciplina … Tako so nas, kot kaže, vzgajali v pridne, poslušne in delovne otroke.

Ker so bili samo za pridne rezervirani tudi … Smrkci. »Pred davnimi časi je bila globoko v gozdu skrita vas, kjer so živela majcena bitja, imenovala so se Smrkci. Bila so dobra bitja. In potem je bil Gargamel, zlobni čarovnik. Bil je hudoben. Tisti gozd stoji še dandanes in če prisluhnete, slišite Gargamelov bes. Če boste pridni, boste morda ugledali Smrkce.«

Palček Smuk in zvezde (Češka, 1976)

»Za tako gosto meglo, da bi jo lahko rezal, mogoče pa še malo dlje, leži ribnik Brbotalnik. Čez dan je to čisto navaden ribnik. A ko ga zvečer prekrije črno, črna tema, se začnejo tam dogajati čudne reči. V vodi najprej zaklokota, ob bregu zareglja, v bičevju nekaj poči, med vrbami zahrešči in šele potem se prikaže palček Smuk. To je nemiren škrat, radoveden kot miška, ki neučakano opreza tako dolgo, dokler na vodni gladini ne zatrepeta prva zvezda.«

Palček Smuk je bil vedno dober, prijazen in kar je nadvse pomembno – vedno je pomagal drugim, kadar so zašli v različne težave. Smuk ni delal napak, edina njegova slabost je bila nerodnost. Skoraj vsaka epizoda te risanke je imela tudi nek nauk, na primer: »Sreče se ne da ujeti, vsak si jo mora prislužiti sam.«

Krtek in čriček (Češkoslovaška, 1968–1979)

V tem po večini nemem animiranem filmu je nastopal krt, ki je živel na travniku in je bil znan po tem, da je prav rad pomagal vsem živalim. Bil je iznajdljiv in poln domislic, te domislice pa je uporabljal za dobro vseh in s tem nas je učil, da ne smemo biti egoisti.

Medvedek Uhec (Poljska, 1975)

V tej lutkovni animaciji je nastopal medvedek Uhec. Prijazni medvedek je na začetku vedno zapel pesmico, potem pa se odpravil v posteljo. V postelji nam je potem povedal kakšno pripoved iz svojega življenja ali kaj se mu je ali njegovim prijateljem tisti dan zanimivega zgodilo. Mi pa smo z začudenimi očmi spremljali dogajanje, v katerem so nastopale lutke, ki so se zdele skorajda žive.

Profesor Baltazar (Hrvaška, 1967)

Baltazar je bil profesor, ki je živel v malem mestu. Bil je zelo inteligenten starejši možakar. Zgodbe so se običajno začele z nekim zapletom (nekdo je naletel na nek problem), ki ga je nato Baltazar rešil z uporabo svoje inteligence (šel je v laboratorij in izumil nekaj novega ali pa je s pomočjo logičnega razmišljanja pripel do rešitve).

Zverinice iz Rezije (Slovenija, 1974)

»Bogate so le te, pravljice iz Rezije. Nas marsikaj uče, pravljice iz Rezije. Pred nami zažive pravljične zverinice. Prav takšne kot ljudje, pravljične zverinice. Zato nas bogate, pravljice iz Rezije. Zrcalo nam drže, pravljice iz Rezije.«

Že sama uvodna pesem nam je povedala, da so junaki risanke živali, ki se obnašajo prav tako, kot se obnašamo ljudje. Te živali smo lahko v posameznih epizodah opazovali pri njihovih dogodivščinah in vsakdanjem življenju. Večina jih je bila dobrih in prijaznih, le ta zvita lisica je imela vedno kaj za bregom.

Medved Bojan (Slovenija, 1978-1998)

Iznajdljiv in malce neroden medvedek Bojan, ki je sicer bolj izgledal kot rakun, je imel vedno s seboj vedra s tremi osnovnimi barvami in čopič. S temi tremi barvami Bojan polepšal vse, kar mu ni bilo všeč ali pa je naslikal popolnoma nove stvari. In karkoli je naslikal, je pred našimi očmi oživelo.

Risanko so ustvarili v Viba filmu, od takrat naprej pa slovenskih risank pravzaprav ni bilo več.

Pred 30 leti smo gledali mnogo risank, ki so nastale v 70. in 80. letih

Če ste bili v devetdesetih otroci, vam je zagotovo ostala v spominu risanka Toffsy in pojoča travica. Toffsy nas je učil, da ni lepo lagati. Pa tudi pretirano pametno ne, saj te prej ali slej dobijo na laži. In ko te dobijo, se moraš pokesati. Glavnega junaka, ki ima dolge svetle svedraste kodre in živi v gradu, je narisal Pierluigi de Mas v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na koncu vsake risanke morajo hudobneži pihniti v pojoča travico, ki zapoje, če so se iskreno pokesali.

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je nastala še kopica drugih risank, ki smo jih gledali otroci pred tridesetimi leti, na primer: Črta – La linea, Barbapapa, ki lahko spreminja svojo obliko (»Hip hip hip, strašni trik«), Čebelica Maja, Sport Billy s svojo torbico, v kateri je našel rešitev za vse izzive, neustrašni Hrabri mišek, Kolcamož, ki ni nikoli nehal kolcati, 13 epizod Biskvitkov in ubogi Kalimero pa super hitri Modri dirkač: »Pozzzdravljeni ljubitelji kacccc, jasss sem Modri Dirkaccc, najhitrejsssa kaca na svetu«. Poleg vseh teh pa še Erik, ki je čisto navaden fant. »A, ko Erik poje banano, se zgodi nekaj neverjetnega. Erik postane Banananjam – super heroj, ki rešuje svet pred sovražniki.« Pink Panter, Vili Ga Ga in Šolenčki s pošvedranim Švedro, preudarnim Škrip Mojstrom, šaljivim Čarlijem, graciozno Margo in drugimi »šolni« so se tudi marsikomu vtisnili v spomin.

Po dva in dva

Zagotovo se vsi spomnite vsaj ene risanke, v kateri sta nastopala dva glavna junaka, ki sta si med seboj bodisi pomagala, bodisi nagajala. Takšna sta bila brata Lolek in Bolek (poljska risanka, ki je nastajala od 1962 do 1986) in Jajo in Pajo (1987 do 1998), Tom in Jerry (maček in miš, ki sta od 1940 do 1967 dala skozi res veliko dogodivščin), Pat in Mat, ki sta se vedno s čim mučila v risanki A je to! Prva epizoda je bila ustvarjena leta 1976, zaenkrat zadnja pa v preteklem korona letu.

Nepozabni sta tudi suha in debela žaba Toro in Pončo. Naravnost legendarna pa Pipi in Melkijad, mali in veliki pujs, ki na koncu vedno odpujsata  domov.

Stipy (Švica, 1990) in Lepotica in zver (ZDA, 1991)

Leta 1990 je v Švici nastala risanka, ki je k nam prišla šele po osamosvojitvi: Stripy. Glavni lik je Stripy, neobičajna žival z velikimi ušesi in dolgim nosom, podobnim trobenti. Njegove vodoravne črte so legendarne, prav tako pa tudi njegov čuden, občasno celo nadležen smeh.

Malo kasneje pa smo tudi mi lahko v kinematografih spremljali celovečerno Disneyevo risanko Lepotica in zver. Zgodba govori o čednem in brihtnem dekletu Belle, ki se znajde kot ujetnica v gradu princa, ki je zaradi uroka spremenjen v skrivnostno in odvratno kosmato zver. S pomočjo uročenega osebja in strežnikov v gradu se Belle nauči videti onstran zunanjega videza ter se nauči nečesa najpomembnejšega: resnična lepota prihaja od znotraj. Nazadnje v svojem ugrabitelju odkrije prijazno ter plemenito srce in se vanj zaljubi.