Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom: Ekonomske in finančne zadeve

Na področje ekonomskih in finančnih zadev v času slovenskega predsedovanja Svetu EU bodo v veliki meri vplivali ukrepi, katerih namen je zagotoviti okrevanje EU po zdajšnji krizi, poleg teh pa tudi dolgoročni zakonodajni načrti.

Preberite tudi:

Svet EU je soglasno formalno potrdil slovenski Načrt za okrevanje in odpornost. Zdaj je čas za akcijo!

Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom: Okolje

Okrevanje po krizi

V središču ostaja reformni instrument strategije okrevanja: mehanizem za okrevanje in odpornost. V času slovenskega predsedovanja se bo zaključil postopek potrjevanja nacionalnih Načrtov za okrevanje in odpornost (NOO). Slovenski predlog NOO je bil 26. julija soglasno formalno potrjen. Poleg slovenskega so bili v tem sklopu potrjeni tudi načrti Cipra, Hrvaške in Litve. Pred tem je 13. julija zeleno luč Sveta EU dobilo prvih 12 držav EU: Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Nemčija, Portugalska, Slovaška in Španija. Bruselj je sicer v presojo doslej prejel skupaj 25 nacionalnih načrtov, manjkata le še bolgarski in nizozemski.

Sprejetje izvedbenih sklepov Sveta o odobritvi načrtov državam članicam omogoča podpis sporazumov o nepovratnih sredstvih in posojilih, ki bodo omogočili do 13-odstotno predhodno financiranje. Prva sredstva lahko tako Slovenija pričakuje že v avgustu ali najkasneje v septembru. Po sprejemu izvedbenih sklepov se bo začelo spremljanje njihovega izvajanja.

Tudi izvajanje skupnih fiskalnih pravil bo prilagojeno uspešnemu okrevanju, da bi omogočili ustrezno ravnotežje med ukrepi za podporo gospodarski rasti in stabilnostjo javnih financ tudi po koncu krize zaradi covida-19. Še za časa slovenskega predsedovanja Svetu EU pa se bo sprejemal tudi proračun za leto 2022.

Uveljavitev standardov Basel III in ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

Slovenija bo v času predsedovanja na področju finančnih storitev nadaljevala z aktivnostmi v zvezi z bančno unijo. Eden izmed ključnih ukrepov na tem področju bo zakonodajni predlog za dokončno uveljavitev standardov Basel III (mednarodno dogovorjeni standardi o kapitalski ustreznosti bank), ki odpravljajo številne pomanjkljivosti zakonskega okvira in omogočajo prožen bančni sistem, ki preprečuje kopičenje sistemskih ranljivosti.

V času slovenskega predsedovanja bo pomembno delo povezano z nadaljnjimi ukrepi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi Akcijskega načrta Evropske komisije. EU ima sicer trden regulativni okvir na tem področju, vendar pa je treba pravila stalno prilagajati, saj se s tehnološkimi inovacijami (kot so virtualne valute), večjim povezovanjem finančnih tokov na notranjem trgu, globalnim značajem terorističnih organizacij ter iznajdljivostjo storilcev kaznivih dejanj vedno znova kažejo nove vrzeli ali pomanjkljivosti v sistemu.

Zakonodajni predlogi s področja digitalnih financ

V okviru finančnih storitev bo pomembno delo na zakonodajnih predlogih s področja digitalnih financ vključujoč zakonsko urejanje trga kriptoimetij. Namen urejanja trga kriptoimetij je zagotoviti pravno varnost, spodbujati inovacije, zagotoviti varstvo potrošnikov in vlagateljev ter celovitost trga in zagotoviti finančno stabilnost. Prav tako bo na sporedu krepitev digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja ter delo, povezano z evropskim standardom za zeleno obveznico, ki ga je uvedla Evropska komisija, da bi s tem pospešila vlaganje v projekte, potrebne za dosego ogljične nevtralnost do leta 2050.

Solventnost II in lažji dostop do financiranja

Na področju zavarovalništva bo v času slovenskega predsedovanja  pomembna  revizija  direktive  Solventnost II, katere namen je zagotavljanje varnih in kapitalsko ustreznih zavarovalnic. Direktiva od zavarovalniških družb zahteva, da imajo dovolj finančnih sredstev, poleg tega pa določa pravila za upravljanje in nadzor.

Slovenija bo podpirala tudi delo na pobudah za krepitev unije kapitalskih trgov s ciljem lajšanja dostopa podjetij do financiranja.

Novosti na področju obdavčitve

Na področju obdavčitve se bo zakonodajno  delo osredotočalo na dva dosjeja, ki bosta podlaga za nove lastne vire EU. To sta dosjeja o digitalnih dajatvah (mednarodna obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki naj bi bile uvedena najpozneje do 1. januarja 2023) ter mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (ogljične dajatve bodo uvedene na določeno blago – v prehodnem obdobju za železo, jeklo, aluminij, gnojila, cement in električno energijo – uvoženo iz držav zunaj EU, če te države ne bodo dovolj ambiciozne pri uresničevanju podnebnih zavez).

Pomembno bo tudi delo glede posodobitve direktive o obdavčitvi energije iz leta 2003. Namen prenovljene direktive je uskladili obdavčitev energentov s podnebno politiko EU, saj sedanje minimalne davčne stopnje, ki temeljijo na količini porabljenih energentov, ne odražajo energijske vsebnosti ali izpustov CO2.

V pripravi je tudi posodobitev zakonodaje s področja izmenjave davčnih informacij, direktiva o upravnem sodelovanju (DAC 8). 

Poleg tega bo treba nadaljevati in končati delo glede reforme mandata skupine za kodeks podjetniške obdavčitve. Pri poslovanju s tretjimi državami si bo Slovenija v času predsedstva prizadevala za poenostavitev ter združevanje carinskih in drugih upravnih postopkov za podjetja prek zakonodajnega predloga za enotno okence za carinske storitve.