Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom: Promet, telekomunikacije, energija

Vsi trije sektorji bodo odigrali pomembno vlogo tako pri okrevanju kot tudi pri gospodarski prenovi Evropske unije. Ključno pa ostaja nadaljnje zagotavljanje delujočega notranjega trga in štirih svoboščin (prost pretok oseb, blaga, kapitala in storitev), še posebno v razmerah pandemije.

Preberite tudi:

Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom: Ekonomske in finančne zadeve

Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom: Okolje

Telekomunikacije

Digitalna transformacija je poleg zelenega prehoda ključna prvina gospodarske prenove EU. Doseganje cilja, da bi Evropa postala okolju prijaznejša, digitalna, odpornejša pa tudi kibernetsko varna, obsega vodenje digitalne preobrazbe, zlasti na področju podatkov, tehnologije in infrastrukture.

• Na področju digitalizacije in umetne inteligence bo slovensko predsedstvo pozornost namenilo predlogom s področja umetne inteligence (AI), podatkov in podatkovne ekonomije ter uredbi o mobilnem gostovanju.
• Področje umetne inteligence – slovensko predsedstvo bo skušalo doseči čim večji napredek pri obravnavi horizontalnega akta o umetni inteligenci, ki bo oblikoval splošni okvir za nadaljnjo zakonsko urejanje področja umetne inteligence, formalno opredelil umetno inteligenco ter razmejil umetno inteligenco glede na tveganja.
• Področje rabe, obdelave in izmenjave podatkov in podatkovne ekonomije – Slovenija bo nadaljevala obravnavo Akta o upravljanju podatkov, pri čemer si bo prizadevala doseči splošni pristop ali začeti pogajanja z Evropskim parlamentom.
• Področje čezmejne rabe mobilnih komunikacijskih storitev – slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za čim večji napredek pri doseganju splošnega pristopa in začeti pogajanja z Evropskim parlamentom glede uredbe o mobilnem gostovanju, ki bo posodobila in podaljšala veljavnost zdaj veljavne uredbe.
• Področje e-zasebnosti – slovensko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja z Evropskim parlamentom o uredbi o e-zasebnosti. Nadaljevalo bo tudi obravnavo uredbe o EU eID.
• Področje kibernetske varnosti  – bistvena bosta poudarka namenjena krepitvi odpornosti in kibernetskega kriznega odzivanja. S področja kibernetske odpornosti bo ključna obravnava predloga direktive o ukrepih za visoko raven kibernetske varnosti v Uniji (t. i. NIS direktiva 2). Vzporedno bodo potekale aktivnosti glede izvajanja nove Strategije kibernetske varnosti EU, vzpostavitev  evropskega kibernetskega kompetenčnega centra in mreže nacionalnih centrov, zagotavljanje varnosti omrežij 5G, priprava evropskih kibernetskih certifikacijskih shem in zagotavljanje varnosti z internetom povezanih naprav.

Druga področja bodo vključevala delo v sklopu skupne zunanje in varnostne politike: krepitev kibernetske odpornosti Zahodnega Balkana, krepitev sodelovanja med EU in Natom, kibernetska diplomacija (procesi v okviru OZN, revizija orodij kibernetske diplomacije, odzivanje na zlonamerne kibernetske aktivnosti z diplomatskimi orodji) in kibernetska obramba (revizija evropskega političnega okvira kibernetske obrambe, vzpostavitev EU-mreže vojaških CERT).

Energija

V okviru doseganja višjih podnebnih ciljev bosta na področju energije predstavljena dva prenovljena predloga, in sicer direktiva o obnovljivih virih energije (OVE) in direktiva o energetski učinkovitosti (URE).

Slovensko predsedstvo bo začelo tudi obravnavo predloga posodobitve direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD).

Prednostno si bo prizadevalo doseči čim večji napredek pri obravnavi uredbe o vseevropskih energetskih omrežjih (TEN-E). Ta pobuda bo zagotovila, da bo uredba TEN-E v celoti skladna z Evropskim zelenim dogovorom in dolgoročnimi cilji EU za razogljičenje, hkrati pa bo prispevala k sektorskemu in tržnemu povezovanju, zanesljivosti oskrbe in konkurenci.

Z namenom vključitve obnovljivih virov energije v plinovodno omrežje se bo začela obravnava dekarbonizacijskega svežnja na področju plinske zakonodaje.

Promet

Promet je zaradi količine izpustov toplogrednih plinov eden pomembnejših sektorjev za trajnostni prehod EU v okviru Zelenega dogovora. Hkrati pa je eden izmed sektorjev, ki jih je kriza zaradi covida-19 močno prizadela. Prav zato se bo slovensko predsedstvo v prvi vrsti osredotočalo na okrevanje sektorja, ki pa mora iti z roko v roki s prehodom na trajnostno in inovativno mobilnost. Nova strategija pametne in trajnostne mobilnosti predvideva 90-odstotno znižanje emisij na področju prometa do leta 2050.

Z vidika dekarbonizacije je ključno povečanje železniškega tovornega in potniškega prometa v EU, zato bo v letošnjem letu, ki je v Evropski uniji določeno kot leto železnic slovensko predsedstvo podprlo vse aktivnosti, ki bodo hkrati lahko tudi promocija sektorja.

Izrednega pomena za dekarbonizacijo sta tudi razvoj in široka uporaba alternativnih  goriv. Na tem mestu bo pomembno tudi spodbujanje e-mobilnosti z energijo iz nizkoemisijskih virov, tudi z zagotavljanjem zadostne polnilne infrastrukture in dostopnih vozil. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za napredek pri pogajanjih glede revizije direktive za infrastrukturo za alternativna goriva (AFID) in novih predlogov na področju letalstva (Refuel Aviation) in pomorstva (Refuel Maritime).

Del infrastrukturnega svežnja, predvidenega novembra 2021, bo prenova predloga za inteligentne transportne sisteme (ITS), ki je bistven za zagotavljanje interoperabilnosti prometa, avtomatizacije in digitalizacije sektorja.

Za odporen sektor so bistveni učinkovit in delujoč notranji trg EU ter povezave med sosednjimi državami. Slovenija bo zato prednostno obravnavala predlog revizije TEN-T, katere cilj je zaključiti jedrno prometno omrežje EU do leta 2030, kar bo posodobilo in povečalo konkurenčnost cestnega in železniškega prometa v EU. Med prioritetami bosta tudi povezljivost z Zahodnim Balkanom in sodelovanje s Transportno skupnostjo.

Z namenom povečanja odpornosti in prilagodljivosti letalskega sektorja bo v obravnavi zakonodajni predlog za vzpostavitev enotnega evropskega neba (SES II+) in začetek pogajanj.

Kriza zaradi epidemije covida-19 je pokazala tudi, kako nujna je primerna raven zaščite pravic potnikov. Slovenija bo odprta za nadaljevanja pogajanj o uredbi o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov.