Naprej na vsebino

[ODPEVANE NOVICE]: Ta veseli dan ali Franček si naroči nevesto

Dragi moji, dolge tri mesece sem vas zanemarjala, za kar se vam najprej prav iskreno opravičujem. Čeravno ne vem niti zakaj se opravičujem, ker si ne morem pomagati, tudi če bi si hotela. Jaz sem, kako bi se temu reklo, umetnik. Jaz lahko pišem samo takrat, ko me nekaj pošteno razburi in mi dosti misliti da. Tak ko en mali Prešeren, samo da ni v rimah. Pa da sem še vedno Micka.

In tak zdaj namesto, da bi se z mojim počasi pakirala za na morje, sedim pri računalniku in pišem, ker če ne se mi bo kar zmešalo. Mi je povedal včeraj moj, da naj kar odpovem rezervacijo, ker nič ne bo s tega morja, ker greva na poroko. Najprej sem bila tak jezna, da ga niti nisem vprašala, kdo se ženi. Zdaj bo treba še darilo kupit. Ali kar dnar dat … Koliko je te zdaj zadosti, da daš? Da se ne bodo pol okoli menli, da sva škrta … Pa kaj si bom oblekla? Jooj pa spet si bom morala novo masko šivati, da bo to lepo vse skupaj pasalo, saj ne morem neurejena okoli hodit. Pa za obuti si tudi že eno leto nisem nič pametnega kupila. Pa še to kar sem si, sem si morala na skrivaj, ker mi je tak že reko, da bi lahko začela na Bolho čevlje prodajati, ko zaradi totega covida nikam nisem mogla.

Ko se je jeza malo razkadila pa se je radovednost v meni prebudila. Tak kot tiste pošasti v filmu Osmi potnik. To ko krene, to se ne ustavi več. To ga ni vraga da to zadrži. »Kateri bedak se zdaj ženi v tej vročini?« sem ga vprašala. In on meni: »Franček«. »Kateri Franček? Bratranec tvoj? Kera bo te to tele imela?« Mislim, da je bil malo užaljen, saj vem žlahta je žlahta, samo Franček … pa če bi zadnji na svetu bil, mam še malo kumaro rajši kot njega.  

Saj ga dostikrat res nisem videla, samo treznega pa sploh še nikoli. Pa taki je, kot da je že preko roka noseč, tistih deset las, kar jih ima na glavi, si na prečko češe in še slini se. Da se o obnašanju pa sploh ne pogovarjamo. Ker za to besedo on še niti nikoli čul ni. Če ne bi pri petdesetih poleg mamice živel, bi tak že umrl od lakote, ker mu ženska še vedno puter na kruh maže, da se ne bi revež zmatral. Pa ko pride revež zmatran s službe domov, mora iti on malo počivat. Pa bog ne daj, da bi ga kdo pri tem zmotil. Kot da še to ni zadosti, pa je on tisti, ki vse ve. In točno tako je, kot je on rekel, pa nič drugače. Pa če reče, da opica leti, pol pač morajo vsi okoli njega kimati. On je … eh, on je tisti, na katerega se vedno spomnim, ko mi gre moj res hudo na živce, pa si rečem: »Micka, samo vesela bodi, lahko bi še dosti huje bilo«.

Celi ta monolog sem že v glavi skozi dala, moj pa je še vedno tiho sedel pa še vedno mi ni povedal, kdo je srečna nevesta. Pol je pa le zamomljal: »Pa … saj veš … z Ukrajine je«. »Kako to misliš z Ukrajine je? Če Franček še več kot deset kilometrov od doma brez mamice ni šel, ker se ona boji, da se mu bo kaj zgodilo, on pa se boji, da bo pol zmatran? Kak je te on do Ukrajine prišel?« »Pa ne, Micka, kaj si zmešana, ni on nikam hodil. Na internetu jo je našo no. Pa kaj govoriš zdaj ti, saj pa je naš Franček  čisto v redu pubec.« Če ne bi bila tako jezna, da zdaj na morje ne bova šla, pa vse sem mela že pripravljeno, bi še mu že kaj povedala, kaj si jaz mislim, kaki v redu pubec je njihov Franček. Poleg tega pa je spet tista žival, tisti moj osmi potnik … pa ta frdamana radovednost v meni prebudila. »Kako to misliš na internetu? Na Facebooku ali kje jo je spoznal?« »Eh ne. Ni je spoznal. Naročil jo je. Na spletni strani je katalog, pol pa si izbereš, katera ti je všeč, pa ji lahko pišeš.«

Joj, reva, saj ne ve, kam misli priti … sem si prvo mislila, pol pa … poslušam jaz dalje kak moj razlaga: » … pa vse piše lepo poleg kak kuhati znajo, da se ne bo Frančeku to zgodilo, kar se meni dogaja, da samo pice pa sendviče jem, za drugo tak ne vem, če se ne bom zastrupo, pa kako številko modrčka majo pa …«

Vam rečem, v dno dušo me je zabolelo, da mi še vedno tisti zažgani pisker meče pod nos. Tisto o velikosti modrčka mi je pa čisto vseeno, ker slej ko prej gravitacija svoje naredi. Namesto, da bi se začela razburjati, sem se čisto po tiho odločila, da nič ne bom rezervacije odpovedala. Ponoči, ko on zaspi in sanja svojo Ukrajinko, bom jaz lepo njegovo kartico vzela, saj PIN tako ali tako že dolgo vem, samo on ne ve, da ga vem, pa greva lepo midva s Pikijem na morje. Tak nora nisem, da ne bi na to pomislila, da mogoče pa mu ne bi bilo vseeno, pa bi me med pogrešane prijavil, tak da sem mu še listek napisala: »Frančeku reči, naj kar dvojno naroči. Micka«.

Županova Micka

Smeh škoduje zdravju, resnica osvobaja. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s psihiatrom. Ne odpirajte vrat ljudem s kombijem, ki želijo, da oblečete bel plašček.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice