Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Razorožitvena konferenca

Angleška vlada je ZDA sporočila, da se strinja z datumom 11. november kot začetkom razorožitvene konference.

Medtem pa je Bolgarija, ki ji je medzavezniška komisija naložila razpustitev vojske do 1. novembra, objavila, da tega ne more storiti, saj bi tako ostali popolnoma brez vojske. Niso namreč uspeli najti kandidatov za prostovoljno služenje 12-letnega vojaškega roka. Sicer pa so le nekaj dni kasneje v glavnem mestu Sofija odkrili veliko količino skritega orožja in je zato medzavezniška komisija izjavila, da bo nadaljevanje razoroževanja Bolgarije potekalo pod najstrožjim nadzorom.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

»Nekaj o pravici«

V časopisu je bil takrat objavljen članek, ki se je začel tako: »Pravica, kje si? — Pri nas jo boš zaman klical. Ne bo se ti oglasila«.

Članek je govoril o stanju v Gorici, kjer je minister Raineri »sprejemal deputacije, kimal in obljubljal«. Slovenci pa so se pritožili, saj obnovitveni uradi niso sprejemali prošenj v slovenskem jeziku. Gospod minister je »pošteno« izjavil, da imajo zaposleni navodila sprejemati prošnje tako v slovenskem kot tudi v italijanskem in nemškem jeziku.

Minister pa je svojim zaposlenim v resnici rekel: »Po stari poti bomo šli dalje …«. Tako so torej zaposleni zavračali slovenske prošnje še naprej. Prošnje so sicer sprejeli, vendar so jih opremili s pripombo, da bodo obležale nerešene.

Kaj je torej preostalo ubogim kmetom? Lahko so plačali 100 lir za prevod ali pa se odpovedali podpori in popravilu hiše.

Smrt kralja

V tistem času, natančneje 16. avgusta 1921, je umrl kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev Peter I. Karađorđević. Umrl je ob 17. uri in pol: »Ko se je včeraj ta tužna vest bliskoma razširila po vseh krajih naše države, so se vsa srca zopet zedinila v enem, odkritosrčnem in globokem čustvu: v žalosti nad smrtjo sedeminsedemdesetletnega starčka, ki je bil ljubljenec svojega ljudstva, simbol našega zedinjenja, zgled dobrega vladarja in zvestega vojaka«.

Smrt kralja je seveda na prebivalce Beograda in celotne Kraljevine SHS naredila močan vtis. Uredništva tamkajšnjih časopisov so takoj izdala posebne izdaje, v katerih so prinašala podrobnosti o smrti kralja ter njegov življenjepis. Lokali in zabavišča so se takoj zaprli, mesto pa se je odelo v črne barve.

16. avgusta 1921 je umrl kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev Peter I. Karađorđević. Vir slike: Royalfamily.org.
16. avgusta 1921 je umrl kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev Peter I. Karađorđević.
Vir slike: Royalfamily.org.

V Ljubljano je prva vest o kraljevi smrti prispela približno eno uro po smrti. Tudi tam so se vsi lokali takoj zaprli, na hišah pa so se začele pojavljati črne zastave. Poročali so tudi o praznih ulicah in »grobni« tišini.

Naslednji dan so objavili razpored pogrebnih svečanosti. Pokojnega kralja so počastili s topovskimi streli, ki so se pojavili vsakih 15 minut od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer vse dneve, dokler so posmrtni ostanki kralja zapustili kraj smrti. Vlada je določila, da se vse relikvije kralja Petra I. ohranijo kot narodne svetinje, sobe, v katerih je kralj prebival, pa se niso smele spreminjati ali pospravljati.

Prestol je nasledil kralj Aleksander Karađorđević: »Po določbah vidovdanske ustave preide po smrti kralja Petra 1. kraljevska oblast na njegovega drugorojenega sina, dosedanjega prestolonaslednika-regenta Aleksandra«.

Govorice o evakuaciji

Baranja, županija, ki je bila po 1. svetovni vojni razdeljena na hrvaški in madžarski del, je prav v tistih dneh doživljala razburjenje zaradi te delitve.

Razni voditelji so v madžarskem delu Baranje spodbujali k evakuaciji tega dela. Te vesti so se kot blisk razširile po vaseh, vendar so se ljudje tako uprli evakuaciji, da je stanje postalo že zelo resno. Ljudje niso želeli zapustiti svojih domov ne glede na to, pod katero vladavino bodo pristali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice