Ali je SLS, ko gre za kmetijstvo, Vladi RS pokazala zobe?

Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila danes prekinjena 2. izredna seja sveta KGZS, ki je bila sklicana z namenom obravnave novega predloga razreza Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Člani sveta so sprejeli sklep:

»Svet KGZS ugotavlja, da višina razpoložljivih finančnih sredstev v predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023 -2027 ne zadostuje za prilagoditev slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom. Za namen posodobitve in prilagoditve ter zagotavljanja večje samooskrbe z varno in kakovostno hrano v naslednjem petletnem programskem obdobju slovensko kmetijstvo nujno potrebuje dodatna finančna sredstva v višini 380 milijonov evrov.

Svet KGZS zahteva takojšen sestanek s predsednikom Vlade Republike Slovenije, na katerem se predstavijo zahteve Sveta zbornice.

V kolikor zahteve Sveta ne bodo upoštevane, bo Svet KGZS nemudoma pričel z izvajanjem aktivnosti za vseslovenski protest kmetov,« so zapisali v vabilu medijem na izjavo, ki so jo podali predsednik KGZS Roman Žveglič, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved in član Sveta KGZS in mladi kmetovalec Žiga Kršinar.

Pojasnili so, da manjkajo sredstva za dobrobit živali, razvoj gozdarstva in kmetij kot takšnih in da je razpisanih sredstev občutno manj, kot jih je bilo v preteklem finančnem obdobju

V SLS sicer delo vlade podpirajo, a ko gre za kmetijstvo, je ljubezen krhka

Na današnji izredni seji Sveta KGZS so bili prav člani Sveta KGZS iz vrst Slovenske kmečke zveze pri SLS pobudniki zahteve, da se v predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023-2027 zahteva bistveno več sredstev s ciljem spodbuditve, da bi mladi ostali na kmetijah, saj je to edini garant, da bo podeželje tudi v prihodnje ostalo obdelano in poseljeno in da bo moč povečati samooskrbo s hrano.

SLS je sicer večkrat poudarila, da je podpornica sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. V njej ima tudi dva sekretarja. Državno sekretarko v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Moniko Kirbiš Rojs in državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Kanglerja. Če upoštevamo nastajajočo skupno listo Povežimo Slovenijo (PoS), pa moramo prišteti še državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj Andreja Čuša.

Bolje obveščenim o dogajanju na slovenski politični sceni pa je že poznano, da se ljubezen med SLS in vlado, ko gre za kmetijstvo, zelo krha. V SLS so prepričani, da so razmere v kmetijstvu katastrofalne. O tem jih iz prve roke obvešča veliko kmetov, ki so tudi njihovi člani in podporniki. Znano je tudi, da na tisoče družinskih kmetij propada, na tisoče kmetov se sprašuje, ali naj sploh prepričujejo svoje naslednike, da prevzamejo nasledstvo na kmetiji, čeprav bi ob normalnem odnosu države do kmetijstva njihove kmetije imele lepo prihodnost.

»V času, ko se zdi, da se sredstva delijo kot z lopato, mladi kmetje, ki so temelj pridelave hrane in obstoja kmetij, lahko v le malem deležu pričakujejo pomoč pri načrtovanih investicijah v preusmeritev ali posodobitev njihovih kmetij. To je toliko bolj nerazumljivo, če vemo, da bi le ob nekoliko daljši zapori meje, bili mnogi Slovenci lačni, čeprav bi ob ustrezni kmetijski politiki lahko zagotovili praktično 100 % samooskrbo z najosnovnejšimi živili. Že kmečki protest v Gornji Radgoni, kjer niti SLS niti njena Kmečka zveza nista bili med formalnimi organizatorji, so pa bili med nosilci protesta številni člani in funkcionarji SLS, je pokazal, da SLS ne verjame več v brezplodna prepričevanja vlade o pomenu kmetijstva in podeželja za prihodnost Slovenije, posebno za samooskrbo s hrano. S tem protestom so bili doseženi prvi premiki v odnosu vlade do kmetijstva, očitno pa premajhni,« so kritični v SKZ pri SLS.