Kdaj in kje rastejo najlepši jurčki

»Frči, globaje, frcaje, ku -ku!« Tako je moj dedek, izkušen in navdušen gobar, ki je gobe opazil kar mimogrede, ko se je s traktorjem peljal po poljski cesti ob robu gozda, klical gobe. Ne, seveda se na klicanje niso odzvale in se najbrž tudi vam ne bodo. Je pa dobro vedeti, kdaj gobe rastejo, če bi si radi privoščili svežo gobovo juho ali kakšno drugo dobroto z gobami in pri tem čutili zadoščenje, da ste glavne sestavine nabrali sami.

Preberite tudi:

Iz domače kuhinje: jesenska kulinarika diši po gobah

Kdaj rastejo gobe?

V nasprotju s prepričanjem marsikoga gobe ne rastejo le jeseni ampak pravzaprav v vseh mesecih. So pa le redke vrste gobe, ki rastejo skozi vse leto. Vsaka vrsta gob ima svoj specifičen čast rasti. In ne bo odveč, če boste raziskali čas rasti za gobo, ki vam je najljubša.

V Sloveniji raste 2.500–3.000 vrst gob od katerih jih je vsaj 500 vrst užitnih. Da je goba užitna ne pomeni le, da ni strupena, ampak, da ima dober okus in tako teksturo, da je primerna za uživanje.

Pogosto uporabimo izraz, da nekaj raste kot goba po dežju. In to tudi sicer drži: gobe namreč za svojo rast potrebujejo veliko vlage. V sestavi gobe je na 100 gramov nad 80 gramov vode, v povprečju celo 90 gramov. Poleg vode pa gobe vsebujejo tudi beljakovine in ogljikove hidrate, poleg tega pa še mnogo vitaminov, predvsem tiamina (B1), riboflavina (B2), niacina (B3), folne kisline in vitamina D. So tudi dober vir mineralov, predvsem kalcija, natrija, kalija, magnezija in železa.

Gobe torej rastejo, ko je v zemlji dovolj vlage. V sušnih obdobjih jih je bolje iskati na severnih pobočjih kot na južnih ali na vrhu hriba. Na rast gob pa vpliva tudi luna. Prvi jesenski polni luni nekateri pravijo kar gobja polna luna. Izkušeni gobarji bodo potrdili, da se tudi po prazni luni (zadnja prazna luna je bila v torek, sedmega septembra), gobe mladijo, kar pomeni, da okoli mlaja lune lažje najdemo mlade primerke gob.

Jurček začne rasti kmalu po dežju in v manj kot štiriindvajsetih urah po dežju ga že lahko opazimo. Traja dva do tri dni, da doseže polno zrelost. In kmalu po tem začne propadati. Vsak nabiralec gob ve, da največ jurčkov zraste avgusta, septembra in v začetku oktobra. Torej, kako dolgo rastejo jurčki (in tudi druge gobe), je odvisno od dveh glavnih dejavnikov. Prvi je, kot že rečeno, dobro navlažena tla, drugi pa topla in dovolj osvetljena zgornja plast micelija.

Gobe so več kot je jurčki

Vsak, ki se je vsaj malo poglobil v gobe in se je naučil prepoznati več kot le jurčka, lisičko in marelo (orjaški dežnik) ve, da ima vsaka užitna goba svoj specifičen okus in način uporabe in da obstajajo celo veliko bolj okusne gobe, kot so tako zelo priljubljeni (v tem času predvsem jesenski) gobani ali kot jim po domače rečemo, jurčki.

Pri nas doma že vsi komaj čakamo, da bodo pognale sirovke. Le posoljene in popoprane in na hitro popečene na obeh straneh na maslu so za prste obliznit. Tudi med golobicami, ki so zelo pogoste, so mnoge odlične. Mlade štorovke vložene v kis popestrijo zimske narezke. Gabrov ali brezov ded pričarata juhi z mešanimi gobami dodatno aromo, okus in tudi barvo. In še bi lahko naštevala. Več gob, kot se boste naučili zanesljivo prepoznati, manj je verjetnosti, da boste domov prišli s prazno košaro.

Vsekakor je pri nabiranju gob treba biti izredno pazljiv. Nabirajte le tiste gobe, za katere ste prepričani, da ste jih pravilno identificirali. Čeprav sama gobe nabiram krepko preko dvajset let, še vedno kako, za katero sicer mislim, da je užitna, nisem pa prepričana (največkrat se to zgodi, ker še ni dovolj razvita, da bi jo bilo moč zanesljivo identificirati), pustim v gozdu. In to, če se le da, nedotaknjeno. Ko bo zrastla ali ko bo prišel mimo kdo, ki bo bolj prepričan, da je prava, naj ga počaka tam. V enem kosu. Ne zbrcana in poteptana.

Izjema je seveda, če primerek gobe poberete, da ga boste kasneje doma v miru lažje identificirali, bodisi s pomočjo zanesljive literature bodisi s pomočjo izkušenega gobarja ali gobarskega društva.

Bodite spoštljivi do narave in do tistih, ki pridejo v gozd za vami. Naberite toliko, kot je dovoljeno – dva kilograma na osebo na dan. Gobe nabirajte v košaro, da jih boste po poti skozi gozd hkrati sejali za naprej. Svetuje se tudi, da gobe vsaj v grobem očistite kar v gozdu. Tako jih boste tudi doma lažje pripravili za uporabo, saj se gob namreč ne sme prati v veliki količini vode, ker se obnašajo kot spužve, napite vode pa izgubijo okus in jih je tudi težje pripraviti, glede na to, da recepti svetujejo, da se gobe praži toliko časa, da vsa voda izpari.

Kaj je pomembno pri identifikaciji gobe?

V kolikor želite gobo identificirati s pomočjo fotografij, ali za identifikacijo poprositi koga drugega, je zelo pomembno, da gobo fotografirate na rastišču (različne vrste gob rastejo pod različnimi drevesi, na štorih, v mahu, v iglastem, listnatem ali mešanem gozdu …).

Gobe namreč rastejo na različnih podlagah, kot sta zemlja in les. Cela vrsta užitnih gob raste v sožitju z določenim drevjem. Gabrov ded raste pod gabri, brezov pa pod brezami. Užitna mala štorovka raste le na odmrlih listavcih, medtem ko podobna obrobljena kučmica, ki je zelo strupena, raste izključno na odmrlih iglavcih.

Fotografirajte celo (IZPULJENO skupaj z dniščem!) gobo z betom od strani in s ptičje perspektive ter prerez gobe (da se opazi morebitna sprememba barve in podobno). Če se le da, si zapomnite tudi vonj gobe in kakšna je na otip (čvrst ali mehak, votel bet, gladek, hrapav ali sluzast klobuk in podobno).

Previdnost je mati modrosti

Ne bo odveč, če navedem še nekaj previdnostnih ukrepov, ki so zapisane tudi v Slovenskem gobarskem vodniku.

• Vsaka zastrupitev z gobami je nujen primer, zato takoj pokliči – obišči zdravnika!
• Uživaj samo tiste gobe, ki jih zares dobro poznaš; ni dovolj samo misliti, da so gobe v posodi užitne, to je treba natančno vedeti!
• Ni pravila za razlikovanje med strupenimi in užitnimi gobami, poznati je treba vsako gobo posebej!
• Ne uživaj podarjenih gob, če ne poznaš gob in darovalca!
• Gobe naj ne bodo glavna jed, lahko so le dodatek jedem ali začimbe!
• Ne uživaj starih, razpadajočih ali z vodo prepojenih gob in gob, ki so že na rastišču zmrznile!
• Otrokom do četrtega leta starosti in starejšim ljudem s prebavnimi težavami ne ponujaj gobjih jedi!
• Zamrzovanje in drugi načini shranjevanja gob so podaljšali obdobje zastrupitev na vse leto!
• Vse gobe so užitne, žal nekatere samo enkrat!