Naprej na vsebino

Nazaj v šolo: Kaj v resnici pomeni »Mislim, torej sem!«?

»Mislim, torej sem!« je verjetno eden najbolj poznanih filozofskih izrekov na svetu. Ali veste, kaj je z njim mislil René Descartes in kdo je bil ta slavni filozof?

Če bi nas nekdo vprašal, ali poznamo kateri koli filozofski izrek, bi se nas večina najbrž spomnila na Descartesove odmevne besede »Mislim, torej sem!« (Cogito, ergo sum!).

Toda če bi jih morali pojasniti, bi nas vsaj polovica najbrž skomignila z rameni. Za besedami se namreč skriva eden najbolj zanimivih, a obenem tudi razmišljanja zahtevajočih filozofskih argumentov. Kdo je bil veliki René Descartes in kakšna so bila njegova filozofska razmišljanja?

Preberite tudi:

Kako dobro poznamo misli velikih filozofov: Aristotel

Ali sploh vemo, kaj je filozofija?

René Descartes je bil francoski filozof, ki je živel v 17. stoletju, najbolj znan po svojem racionalizmu. Da je bil Descartes racionalist, pomeni, da je razum smatral za najboljši vir spoznanj, čustva in zaznave pa kot manj pomembna vira informacij.

V dobi, ko je mnogo filozofov podpiralo svoje argumente z nanašanjem na (krščanskega) Boga, je Descartes v prvi vrsti zaupal le človeškim razumskim zmožnostim.

Descartes je zaupal v moč introspekcije, vodene s pomočjo jasnih definicij, pravilnih argumentov in jasnosti misli. Veliko nepravilnosti v svetu je dojemal kot posledice nepravilnega uporabljanja našega razume (tj. zmedenosti, nelogičnosti, nerazumevanja.)

Trdil je tudi, da se moramo velikih problemov lotiti tako, da jih najprej razdelamo na manjše ter jih rešujemo vsakega posebej, na specifičen način.

René Descartes je živel v 17. stoletju v Franciji.
René Descartes je živel v 17. stoletju v Franciji.
Vir slike: independent.co.uk

Cogito, ergo sum!

Njegov izrek »Cogito, ergo sum!« se je (v francoščini) prvič pojavil leta 1637 v njegovem delu Razprava o metodi. Poenostavljeno rečeno je izrek »Mislim, torej sem« odgovor na veliko filozofska vprašanje o tem, kako lahko vemo, da vse okrog nas resnično obstaja?

Z drugimi besedami, kako lahko vemo, da v tem trenutku ne sanjamo ali haluciniramo – da je vse, kar vidimo, popolnoma resnično, ne le plod naše domišljije?

Ali smo sploh lahko prepričani glede česar koli?

Filozofska argument iz Meditacij se prične z Descartesovim dvomom v naše čutne zaznave. Descartes je trdil, da so naši čuti nezanesljivi. Velikokrat se nam namreč zdi, da vidimo nekaj, česar v resnici ne vidimo. Nekaterih reči naši čuti sploh niso zmožni zaznati, če so stvari premajhne, nezaznavne ali prevelike. Ker je čutno zaznavanje velikokrat podvrženo zmotam in ker je omejeno, za Descartesa čutila niso vir resnice.

Descartesov kartezijanski skepticizem mislecu namreč narekuje, naj ne verjame v nič, v kar ne more verjeti z gotovostjo.

V naslednji fazi Descartes trdi, da bi lahko bila vsa realnost okrog nas neke vrste iluzija, na primer sanje, in da ne moremo razlikovati med sanjami in realnostjo. To pomeni, da je možno dvomiti v obstoj popolnoma vsega okrog nas.

Ko se sprašuje, ali obstaja karkoli, v kar ni mogoče podvomiti, je njegov prvi predlog, da ne moremo dvomiti v obstoj matematičnih oz. razumskih resnic, ki niso odvisne od našega čutnega zaznavanja, ampak izvirajo iz razuma.

Da je ena plus ena enako dva, ali da ima trikotnik tri stranice, bi bilo resnično v sanjah ali v realnosti. To pomeni, da ni mogoče podvomiti v to, da je ena plus ena enako dva.

Toda Descartes si premisli in pove, da vselej obstaja možnost, da tudi razumske resnice, kot so »ena plus ena je dva«, niso resnične. Lahko bi namreč obstajal neke vrste vsemogočni zli duh, ki bi zavajal tudi tiste naše misli, za katere mislimo, da nikakor ne morejo biti neresnične, na primer tako, da bi v resnici veljalo ena plus ena je tri, naš razum pa bi zaradi zavajanja zlobnega duha narobe dojemal vse matematične resnice in bi pomotoma mislili, da je ena in ena enako dve.

René Descartes ni trdil, da tak zli duh obstaja, le da obstaja majhna možnost, da obstaja. In dokler taka možnost obstaja, tudi o apriornih dejstvih ne moremo biti popolnoma prepričani.

V kaj smo torej sploh lahko prepričani, če vsemogočni zli demon zavaja naše misli?

Tukaj napoči veliki trenutek njegovega znanega izreka, »Mislim, torej sem!«. Descartesov odgovor je sledeč: četudi zli duh zavaja vse naše misli, četudi je vse, kar mislimo, laž, pa vendar morajo obstajati neke naše misli, ki jih duh zavaja.

To, kar torej gotovo obstaja, so naše misli (pa naj so te resnične ali neresnične.) »Mislim, torej sem!« torej pomeni, da ne moremo dvomiti v obstoj naših misli. Kaj je torej človek oz. kaj sem torej »jaz«? Smo misli, misleča substanca.

Naš obstoj je utemeljen v misli. Vemo, da obstajamo, ker smo lahko prepričani o tem, da mislimo, in da se o tem, da mislimo, ne moremo motiti.

Cogito ergo sum (mislim, torej sem.)
Cogito ergo sum (mislim, torej sem.)
Vir slike: Youtube.com

Dokaz o obstoju boga

Descartesova filozofija se tukaj seveda ne konča. Zanimivo je, da je Descartes izdelal dokaz za obstoj boga, pri katerem je zopet pričel z edino gotovo stvarjo (lastnimi mislimi).

Argument o obstoju boga je dolg in zapleten, a njegovo bistvo je, da ima naš um idejo o bogu (popolni substanci), a ker smo mi sami nepopolni (saj se namreč lahko motimo), si te ideje nismo namislili in smo jo morali prejeti od nečesa popolnega, kar dejansko obstaja (zunaj nas samih.)

Filozof, matematik in fizik

Poleg svojega filozofskega ustvarjanja je René Descartes veliko prispeval tudi k matematiki, geometriji in fiziki. Pokazal je, da lahko stožnice in zapletene krivulje prestavimo z enačbami, ki jim zadoščajo koordinate točk na krivuljah, in prvi razdelil krivulje po tipih enačb, ki jih tvorijo.

Po njem se imenuje tudi kartezični produkt (produkt dveh množic).

Descartes je prvi predlagal, da ima zrak težo in s preizkusi potrdil svojo domnevo. Ukvarjal se je tudi s statiko in nihanjem strune. Njegova delo kot filozofsko, je navdihnilo mnogih poznejših intelektualcev.

Descartes je bil tudi pomemben fizik in matematik.
Descartes je bil tudi pomemben fizik in matematik.
Vir slike: exhibits.hsl.virginia.edu
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice