Kako daleč smo do obdavčitve kriptovalut?

Razvoj tehnologije in digitalizacije kliče po drugačnem razumevanju sveta. Digitalno je domala skoraj vse okoli nas. Konec koncev imamo tudi digitalni denar. Bančna kartica dejansko ni nič drugega kot digitalno plačilno sredstvo. Kaj pa so potem kriptovalute?

Kriptovalute so transparenten ter učinkovit plačilni sistem prihodnosti, ki naj bi odpravljal številne pomanjkljivosti denarja. Ena večjih pomanjkljivosti FIAT valut je, da lahko centralne banke po potrebi v obtok pošiljajo večje količine denarja, to pa povzroča razvrednotenje le-tega in s tem tudi inflacijo.

Preberite tudi:

Začetki kriptovalute bitcoin

Rudarjenje bitcoina in drugih kriptovalut

Ker večino kriptovalut ni mogoče »tiskati« in pošiljati v obtok, se počasi uveljavljajo kot hranilec vrednosti in zato predstavljajo zanimivo obliko naložbe, ki ima velik potencial za rast. To pa so prepoznali premnogi Slovenci.

Koliko Slovencev ima v lasti kakšno kriptovaluto se ne ve, a je ministrstvo za finance in minister Andrej Šircelj vseeno videl priložnost in v obravnavo poslal nov predlog zakona o davku na trgovanje s kriptovalutami.

Ozadje predloga zakona o obdavčitvi trgovanja s kriptovalutami

Ministrstvo za finance piše nov zakon o obdavčitvi trgovanja s kriptovalutami. Predlogov kako to urediti je več, a po mnenju strokovnjakov so to več ali ne seznami želja, ne pa realne možnosti. Ivana Simiča (Furs) je sprva predlagal desetodstotno obdavčitev celotne prodajne vrednosti kriptovalut, zdaj pa predlaga posameznikom tudi možnost izbire. Namesto omenjenega davka bi vlagatelj ob prodaji lahko plačal 25-odstotni davek na kapitalski dobiček.

Ministrstvo je po tem, ko je strateški svet za debirokratizacijo v ospredje postavilo obdavčitev kriptovalut, pripravilo gradivo samostojnega zakona o uvedbi posebnega davka od virtualnih valut. Osnutek zakona je sicer trenutno v fazi koalicijskega usklajevanja.

Vprašanj, ki se ob tem odpirajo je mnogo, saj je veliko nejasnih pravil. Načeloma je trgovanje s kriptovalutami za posameznike naj ne bi bilo obdavčeno. Kljub temu Furs lahko trgovanje zelo dejavnega vlagatelja prepozna kot dejavnost. V takšnem primeru bi moral posameznik plačati davek na dohodke iz dejavnosti. Kar pomeni, da bi bila lahko davčna stopnja tudi 50-odstotna. Kdaj točno gre lahko za dejavnost, pa še vedno ni jasna.

Zakon o obdavčitvi virtualnih valut

Kaj točno torej predvideva predlog zakona o obdavčitvi kriptovalut? Trenutno sta v igri dva scenarija:

• 10-odstotna obdavčitev celotnega prodajnega zneska: Predmet obdavčitve bi bil unovčeni znesek virtualnih valut v eno od klasičnih valut oziroma za nakup stvari. Znesek do 15 tisoč evrov, ki bi bil dosežen v koledarskem letu, ne bi bil obdavčen. Naj ne bo šlo za obdavčitev dobička, temveč za obdavčitev zneska, ki ga bo fizična oseba davčni rezident Slovenije ob unovčenju virtualne valute prejela na svoj transakcijski račun oziroma bo z njim kupila neko stvar. Torej bi oseba v primeru obdavčitve celotnega prometa lahko plačala celo več davka od ustvarjenega dobička.
• 25-odstotna obdavčitev dobička: Ta sistem bi bil podoben obdavčitvi dobička, ki ga posameznik doseže s prodajo delnic, samo da bi veljal le za trgovanje s kriptovalutami. Prodajna minus nakupna cena bi bila davčna osnova. Oseba bi na to plačala 25 odstotkov davka. Davek se z leti imetništva ne bi nižal. Dobiček do 15 tisoč evrov v koledarskem letu pa ne bi bil obdavčen.

Odprta vprašanja obdavčitve

Glede na to, da so kriptovalute valuta, je domala nerazumljivo, da se ministrstvu zdi smotrno, da se jih obdavči. Strokovnjaki za kriptovalute zato v ospredje postavljajo kar nekaj vprašanj in dvomov, so zapisali v Financah:

• PREHODNO OBDOBJE – Ali bo zakon določal, da tisti, ki zdaj zaradi trgovanja z virtualnimi valutami izpolnjujejo pogoje za obdavčitev dohodkov iz dejavnosti? Ali od nove ureditve dalje ne bodo zavezani za plačilo davkov za pretekla davčna leta po ureditvi, ki je veljala do zdaj? Gre v tem delu za določeno vrsto davčne amnestije?
• NAČELO ENAKOSTI – Zakon naj bi obdavčeval konverzijo virtualne valute v drugo vrsto sredstev, pri čemer naj se ne bi preverjala zgodovina transakcij. Če posamezniku ne bo treba razkrivati zgodovine transakcij, ali torej Furs ne bo preverjal načina pridobitve teh sredstev in tako ne bo obdavčitve morebitnih dohodkov v obliki virtualnih valut?
• PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA – Ali se bo vzporedno z urejanjem obdavčitve spremenil tudi zakon o preprečevanju pranja denarja? Ne samo davčna ureditev, davčne zavezance v zvezi z virtualnimi valutami bremeni tudi tveganje, da zaradi pomanjkljive zgodovine transakcij teh sredstev ne bodo mogli uporabiti, ker ne bodo mogli dokazati zakonitega izvora sredstev? Posebej tudi velja, da ob prihodu tujih rezidentov v Slovenijo in hkratnem prelivu velike vrednosti sredstev iz virtualnih valut v običajne valute banke zahtevajo dokazilo od uporabnika, da so bili od teh sredstev plačani davki v tujini. Torej lahko premoženje prenesejo v Slovenijo le, če so od dohodkov z virtualnimi valutami že plačali davek v državi odhoda.

 Mogoče so kriptovalute v slovenskem prostoru dokaj neznan pojem, ampak je počasi čas, da se narod začne zavedati, da imamo digitalni denar, ki temelji na zaupanju. Le še vprašanje časa je, kdaj bomo imeli le še digitalni denar.