Naprej na vsebino

Se fosilnim gorivom bliža konec?

Podnebna konferenca COP26, ki bi se sicer morala odviti že lani, a je bila preklicana zaradi pandemije koronavirusa, v Glasgowu poteka že od 31. oktobra in se bo odvijala do 12. novembra. Zbralo se je 197 pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Med njimi so tudi EU in vse njene države članice.

Preberite tudi:

Pomanjkanje energije v kmetijstvu

Kako resno jemati dvig cen energentov?

Glavni namen letošnje konference je oblikovati knjigo pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega leta 2015, ter dvig splošne ambicije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in s tem omejevanje segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija.

COP26: prenehanje neposrednega financiranja projektov s fosilnimi gorivi

Velik vpliv na ogljični odtis imajo fosilna goriva. Študiji mednarodnega konzorcija Global Carbon Project (GCP) ocenjuje, da se bodo izpusti plina in premoga letos povečali za več, kot so se lani zmanjšali zaradi gospodarske upočasnitve, ki jo je povzročila pandemija. Vsled tega se je včeraj 25 držav, udeleženih na konferenci, zavezalo, da bodo do konca leta 2022 prenehale neposredno financirati s fosilnimi gorivi povezane projekte v tujini, ki ne poskrbijo za prestrezanje izpustov ogljikovega dioksida.

Podnebna konferenca COP26 Glasgow - zaveza. da se preneha investirati v energetske projekte, ki jih poganjajo fosilna goriva. Vir slike: Reuters.
Podnebna konferenca COP26 Glasgow – zaveza. da se preneha investirati v energetske projekte, ki jih poganjajo fosilna goriva.
Vir slike: Reuters.

Po navedbah britanskega predsedstva COP26 so med temi državami tudi ZDA, Kanada, Italija in Švica. Predsedstvo COP26 navaja, da to pomeni premik 17,8 milijarde dolarjev javnih financ letno stran od fosilnih goriv in v čisto energijo. Ob naznanitvi pobude je pristojni predstavnik britanske vlade Greg Hands dejal, da morajo »postaviti javne finance na pravo stran zgodovine«. Ta znesek se sicer v primerjavi z vsoto, ki jo Evropska unija vsakoletno namenja za stalne subvencije za fosilna goriva (ta znesek je bil v zadnjem desetletju bolj ali manj konstanten) zdi majhen, saj gre v tem primeru za okoli 50 milijard evrov letno.

Zaveza vključuje nafto, premog, plin

Države, ki so pobudo sprejele, ugotavljajo, da investiranje v energetske projekte, povezane s fosilnimi gorivi, prinaša tako socialna kot ekonomska tveganja. Med drugim ima tudi negativne posledice za vladne prihodke, zaposlenost v lokalnem okolju, davkoplačevalce in javno zdravje.

Pretekli mesec so se države skupine G20 strinjale, da bodo do konca tega leta končale financiranje novih termoelektrarn na premog v tujini. Zaveza 25-ih držav na COP26 pa vključuje tudi z nafto in plinom povezane projekte.

Kot poroča AFP, se zavezi niso pridružile Kitajska, Japonska in Južna Koreja, ki so odgovorne za veliko mero tovrstnega financiranja. Delež izpustov ogljikovega dioksida, ki jih povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv, naj bi se na Kitajskem letos povečal za tretjino, ocenjuje GCP.

Prehod na čisto energijo je ključnega pomena za razogljičenje, pa vendar spomnimo, da je iz premoga še leta 2019 nastalo okoli 37 odstotkov globalne električne energije, poraba električne energije pa se tudi zaradi vse večje digitalizacije povečuje in ne zmanjšuje – prehod vsekakor ne bo enostaven.

Kakšne korake bo izvedla Slovenija?

Na posvetu o energetiki, ki je potekal 3. novembra na Brdu pri Kranju, je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec poudaril, da je treba krepiti energetsko neodvisnost Slovenije. Slovenija energijo iz obnovljivih virov namreč mora dokupovati. Rešitev vidi tudi v povezavi z drugim blokom Nuklearne elektrarne Krško (Nek) pa tudi novimi tehnologijami.

Posvet o energetiki na Brdu pri Kranju. Vir slike: Gorenjski utrip.
Posvet o energetiki na Brdu pri Kranju.
Vir slike: Gorenjski utrip.

Na posvetu so poudarili tudi pomen dodatnega vlaganja v obnovljive vire, minister za infrastrukturo pa je ob tem omenil, da ključni izziv ostaja problem dolgih postopkov umeščanja objektov v prostor in pridobivanja različnih dovoljenj.

Na podnebni konferenci COP26 je Vrtovec poudaril, da bo »izstop iz premoga za Slovenijo pomenil velik izziv, ki smo ga sprejeli in skladno s katerim iščemo najboljše rešitve za ekonomsko prestrukturiranje slovenskih premogovnih regij s ciljem zagotoviti pravičen prehod za vse. Naša naloga ni videti v prihodnost, temveč jo omogočiti«.

In kako bomo to financirali?

Na razpolago imamo evropska sredstva, ki so namenjena za obnovljive vire energije. Poleg tega imamo po besedah ministra Vrtovca na voljo tudi okoli 250 milijonov evrov na Borzenu, operaterju trga z elektriko, ki zbira denar iz položnic iz naslova obnovljivih virov energije. Ta denar je nato izključno namenjen za vetrne in sončne elektrarne in podobno, je pojasnil minister.

Kot so povzeli v kabinetu predsednika vlade, bo imela Slovenija v naslednjih letih na razpolago tudi sredstva iz evropske kohezijske politike, nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, sklada za pravični prehod in pobude ReactEU.

Teš6 v Šoštanju poganjajo fosilna goriva - natančneje premog. Vir slike: 24 ur. Foto:  Miro Majcen.
Teš6 v Šoštanju poganjajo fosilna goriva – natančneje premog.
Vir slike: 24 ur. Foto: Miro Majcen.

Vsekakor bo treba nasloviti tudi težave v povezavi s šestim blokom termoelektrarne Šoštanj (Teš6), ki predstavlja največjo energetsko naložbo v zgodovini samostojne Slovenije, ki obratuje na premog in ustvarja finančni primanjkljaj.

Tako zaradi uresničevanja podnebnih ciljev kot tudi zaradi rekordne rasti cen energentov po svetu, v Evropi in seveda tudi v Sloveniji, bo politika morala odgovore na mnoga vprašanja najti kmalu. Še najbolje pa bi bilo, če bi jih že imela.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Vitomir Bric
10 months ago

Evolucija je živem svetu pet milijard let varčevala z energijo. Ljudi (Slovence?) pa danes energija očitno malo zanima, veliko manj kot denar. K sreči sta energija in denar povezana. Račun bo zelo visok!

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice