Naprej na vsebino

Paša drobnice v vinogradih

Ovce in celo koze lahko pasemo v vinogradih. Preizkušeno v praksi. Zadnje čase to spoznava vedno več vinogradnikov. Elektroograje za pašo drobnice uporabljamo predvsem po trgatvi, preko zime in spomladi. Po drugi strani med dozorevanjem in zorenjem grozdja elektroograje vinogradniki že nekaj časa množično uporabljajo za zaščito pridelka pred divjadjo. To pomeni uporabo elektroograj v vinogradih praktično preko celega leta.

Preberite tudi:

Ovčerejska kmetija Pr’ Kafolu

Nameni paše drobnice v vinogradih so zelo raznoliki.

Največkrat gre za pašo ovc, ko v vinogradu ni grozdja, a preizkusili smo tudi pašo koz za čiščenje opuščenih vinogradov. Zanimivo je, da koze pomulijo vse liste trte, medtem ko se nedozorelega grozdja ne dotaknejo. Ko bomo imeli v mislih pašo koz v vinogradu, bomo to posebej poudarili, drugače bomo govorili o paši ovc. A pojdimo lepo po vrsti.

Prvi namen paše ovc je gnojenje vinogradov z visoko kakovostnim organskim gnojilom in odstranjevanje ostarele trave, predvsem pod vrstami trt in na bregovih v terasasti obliki brajd. Če takoj po trgatvi ovce pojedo kakšen trsni list, bo vinogradnik še bolj vesel. Ovce tudi odstranijo poganjke na »životu« (deblu) trt, s čimer prihranijo vinogradniku en obhod vinogradov v sklonjeni drži. Pa drugi strani paša ovc v vinogradu prihrani glavni strošek ovčarja zimsko krmo. Gre torej za vzajemno »sodelovanje« ovce in trte, biologi bi to imenovali sožitje ali simbiozo. Trava (ruša) v vinogradu je gostitelj ali habitat, ovca je mutualist.

Ovce lahko nadomestijo marsikatero delo s strojem. Vir slike: Osebni arhiv Vitomirja Brica.
Ovce lahko nadomestijo marsikatero delo s strojem.
Vir slike: VB.

Poznamo še druge koristi paše drobnice v ali okoli vinogradov. Čiščenje roba vinogradov, ozar in zarasti (lahko grmičevja, robide, celo nižjega drevja, kot je mlada akcija) okoli vinogradov je že ena od njih. Čiščenje opustelih vinogradov s kozami je zelo uspešno. S tem koze preprečujejo razvoj bolezni trt v opuščenem vinogradu in kmetu v ta namen ni potrebno uporabljati pesticidov. Tu moramo posebej izpostaviti porabo fungicidov proti peronospori. Tako očiščen opuščen vinograd je tudi veliko lažje ročno očistiti. Ovce držijo rušo med vrstami trt nizko, kar vinogradniku pomeni prihranek pri mulčenju trave in lažje obiranje grozdja med ročno trgatvijo. Veliko olajšanje za trgače (obiralce) grozdja.

Poznamo še mnogo drugih del v kmetijstvu, kjer nam paša drobnice zelo pomaga: gaženje in objedanje ozimnih žit, čiščenje gozdnega roba, čiščenje nezaželene podrasti v gozdu, paša namesto košnje v nasadu kostanjev, v oljčnikih, v vseh visokodebelnih sadovnjakih (o tem je v slovenščini že izdana dobra knjiga), pomoč pri urejanju mestnih trat in primestnih zelenic. Pri tem ne smemo pozabiti, da paša ostarele trave bolj troši zobovje drobnice. A to so teme za kakšen drug prispevek, mi se vrnimo k paši drobnice v vinogradih.

Najprej pobliže poglejmo čas paše v vinogradu.

Tokrat mislimo vinograde v rodnosti, ne opuščenih vinogradov. Po naših desetletnih izkušnjah je najbolje, da damo ovce v vinograd takoj po trgatvi, torej oktobra. V vinogradu so nadalje lahko (preizkušeno) do začetka odganjanja trsnih poganjkov iz očesc v aprilu. V tem zgodnjem obdobju so mladike zelo krhke in lahko odletijo že ob manjšem dotiku. Ta nevarnost je kajpada odvisna od vzgoje trt. V tem času se je paši ovc v vinogradu bolje odpovedati. Izjema bi bila zelo visoka vzgoja trt in pasma majhnih ovc.

Paša ovac v vinogradu spomladi. Vir slike: Osebni arhiv Vitomirja Brica.
Paša ovac v vinogradu spomladi.
Vir slike: VB.

S pašo bi lahko nadaljevali od maja do konca junija, a to še ni preizkušeno in bomo zadevo v kratkem preizkusili. Seveda so meseci navedeni okvirno in je paša v vinogradu odvisna od dejanske stopnje vegetacije. Vseskozi velja, da moramo dnevno opazovati dogajanje in v nobenem primeru ovce ne smejo stradati. Bolj natančno povedano, na razpolago morajo imeti dovolj mlade trave, ki pa je po pravilu v vinogradih ne primanjkuje. V strokovnem jeziku pašništva gre za spremljanje ostankov rastlinja po paši in odločitev, kdaj pašne živali preselimo. Pravočasno, če ne bo škoda na trtah nepopravljiva in izničeni bodo vsi doprinosi paše k vinogradništvu.

Torej paša v goricah ne sme biti tako intenzivna, kot je na stalnih pašnikih ali pri pašno-kosnem načinu rabe travinja. Tako imenovano upravljanje intenzivne paše, v angleškem jeziku »Management Intensive Grazing« ali MIG, v vinogradih ne pride v poštev.

Naslednji pomemben sklop za pašo ovc v vinogradu je pašna oprema.

Tu bomo obravnavali samo električne ograje, ker farmsko pletivo, žične ali lesene ograje skoraj ne pridejo v poštev oziroma z njimi nimamo izkušenj. Glavni razlog je to, da moramo v primeru paše v vinogradu ali varovanju le-tega pred divjadjo uporabljati začasne, ne stalnih ograj.

Po paši v vinogradu brsti niso pojedeni. Vir slike: Osebni arhiv Vitomirja Brica.
Po paši v vinogradu brsti niso pojedeni.
Vir slike: VB.

Uporaba stalne električne ograje z žico ali jekleno vrvjo je v vinogradih precej omejena. Velja uporabljati začasne elektroograje, saj je za obdelavo vinogradov nujna uporaba kmetijske mehanizacije, kar stalne ograje v pretežni meri precej onemogočajo. Letošnji primer (in izkušnje sledečih let) obrambe vinogradov pred divjadjo z jeklenimi vrvmi pod elektriko v Vipavski dolini nam bo dal prepotrebne odgovore na možnost ograjevanja vinogradov s takimi ograjami.

Najbolj so se pri ograjevanju vinogradov obnesle elektromreže, posebej če mislimo pašo ovc v nasadu trsov. Kmetje uspešno uporabljajo tudi elektrovrvice, elektrotrakove (boljša vidljivost), a to samo za zaščito pred divjadjo – divjimi prašiči in srnjadjo. Včasih v vinogradih delajo škodo celo zajci. Elektromreže višine 105 cm so primerne za ovce, medtem ko koze potrebujejo 145 cm visoko elektromrežo, posebej če so drežniške pasme.

Skoraj v vseh primerih moramo uporabljati baterijski pašni aparat, saj v vinogradih večinoma elektrika iz omrežja ni na voljo. Po naših izkušnjah to pomeni še stojalo (po možnosti premično, če imamo več vinogradov) za sončni pano z varnostnim zabojem za pašni aparat, regulator z ekranom in ciklični akumulator ter stalno ozemljitev, ki deluje, predpostavimo, tudi v lapornatih tleh. Mi na podlagi dolgoletnih izkušenj zagovarjamo uporabo močnih pašnih aparatov, od energije 10 J navzgor. Po eni strani zaradi električnih mrež, ki so velik porabnik energije, po drugi strani zaradi vinogradnikov, ki so še vedno jezni na sosedove ovce v svojih vinogradih. Ena zelo slaba izkušnja z elektromrežo privzgoji ovci boječnost do elektrike za celo življenje in s tem močno zmanjša nevarnost zapletanja dragocenih živali v elektroograjo. Kozi pa pokvari veselje do pobegov v svobodo.

Drobnica začenja s svojim delom v zapuščenem vinogradu. Vir slike: Osebni arhiv Vitomirja Brica.
Drobnica začenja s svojim delom v zapuščenem vinogradu.
Vir slike: VB.

Še vedno opažamo največ napak pri postavitvi električnih ograj pri ozemljitvi in pravilnih spojih. Naj še enkrat ponovimo. Izogibajmo se stikom pocinkanih žic z bakrenimi, za stike obvezno uporabimo spojne vijake in naredimo dobro ozemljitev. Res je marsikje v Sloveniji nemogoče zabiti pocinkane ozemljitvene palice 2 m globoko, a zanesljiva ozemljitev za pašni aparat z energijo 10 J je pet takih palic, ki so med seboj oddaljene vsaj 3 m in povezane z nerjavečo žico. Z dobrimi spoji! Recimo v ogliščih štirikotnika z eno palico v središču. Po možnosti na čimbolj vlažnih tleh in blizu pašnega aparata.

Še nekaj nasvetov.

V vseh primerih se splača investirati v dober merilec, ki v elektroograji meri tako napetost kot električni tok. Tak, ki pokaže še smer napake v ograji, če le-ta obstaja, kajpak, je najboljši. Meritev z listom trave je prevelika improvizacija in za resno meritev kakovosti elektroograje ni primerna.

Vedno se splača izmeriti še kakovost ozemljitve, saj je to ključen dejavnik kakovostne elektroograje. Vselej napnimo vogale elektromreže, pri njenem postavljanju z nogo zategnimo spodnji del, količke zapičimo pravokotno na nagnjeno zemljišče, dva končna količka povežimo z dvema vrvicama, pri pospravljanju mrežo močno zvijmo in trdo zvežimo z dvema vrvicama, ki sta na končnih količkih. Opazovanje dogodkov in njihovo zapisovanje pa je tako ali tako sestavni del vsakega resnega pristopa k delu.

Slika prijazuje z ovcami počiščen zapuščen vinograd. Vir slike: Osebni arhiv Vitomirja Brica.
Slika prijazuje z ovcami počiščen zapuščen vinograd.
Vir slike: VB.

In še nekaj izkušenj s pašo drobnice v briških vinogradih.

Ovce ne potrebujejo barake, a morajo imeti dovolj sence, saj so poletne temperature čedalje višje in poletno sonce čedalje močnejše. Koze morajo, nasprotno, obvezno imeti barako, kamor se skrijejo pred poletnimi nevihtami. Barake so odličen kraj za okužbe z zajedavci, a zajedavci so tako ali tako velika težava paše. Drobnica mora vseskozi imeti na razpolago vodo in vitaminsko-mineralno mešanico. Če živali ne moremo pravočasno preseliti, takoj dokrmljevanje, po možnosti z zeleno krmo. Ne več kot en dan, nato obvezno selitev!

Paša ovc v vinogradih je uspešna zamenjava za draga organska gnojila.

Tak način zagotavlja kroženje snovi v naravi, saj so mikroorganizmi v želodcih prežvekovalcev zelo podobni mikroorganizmov v tleh. Čiščenje teras s pašo je veliko lažje in natančnejše kot uporaba smradljive in hrupne nahrbtne kosilnice, ki povrhu vsega porablja neobnovljiv vir energije. Čiščenje podrasti pod trtami s pašo ovc je proti strojni obdelavi z najnovejšimi stroji na plastične nitke cenejše, učinkovitejše in veliko bolj sonaravno.

Vsega tega ne potrjujejo samo naše izkušnje, ampak tudi izkušnje parih vinogradnikov v Furlaniji – Julijski krajini, kjer pašo v vinogradih izvajajo že zelo dolgo. Nekateri ljudje imajo pomisleke s pašo ovc v vinogradih zaradi uporabe pesticidov. Odgovarjamo jim, da je bolje uživati pesticide preko ovc kot neposredno z vinom. Ovce se dokaj uspešno prilagodijo snovem v svojem okolju.

Tudi otroci so lahko pastirji. Vir slike: Splet.
Tudi otroci so lahko pastirji.
Vir slike: Splet.

Za konec naj povemo, da je delo z žico in koli v vinogradih zelo podobno delu pri žičnih ograjah za domače živali. Kot so pretok, hlajenje in filtriranje vina podobni delu z mlekom in vodo za napajanje domačih živali. V obeh primerih gre za delo s tekočinami. Potemtakem vinogradništvo in vinarstvo nista tako zelo različna od pašništva in pridelave mleka. Izkušnje iz ene kmetijske panoge se da uspešno uporabiti v drugi kmetijski panogi.

Medsosedska pomoč, ki je z zakonom baje prepovedana, izmenjava izkušenj in souporaba pašnih aparatov pomenijo veliko razbremenitev kmetov pri ograjevanju vinogradov ter ostalih kmetijskih površin. Naj gre za pašo ali zaščito pridelkov pred divjadjo in zvermi.

Prispevek je bil objavljen v reviji Drobnica, številka 5/2021.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice