Covid-19 je s svojo agresivnostjo vzel pozornost mnogim drugim boleznim, ki pa ne glede na vse, še vedno obstajajo. Poleg tega, da je odvrnil pozornost od drugih bolezni, pa je s širjenjem in vedno velikim številom obolelih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, tudi otežil dostop do zdravstvenih storitev. Mnogokrat telefoni v ambulantah zvonijo v prazno, če pošljemo e-sporočilo moramo pogosto na odgovor čakati več dni.
Tudi zato je še toliko bolj pomembno, da sami namenimo več pozornosti spremembam v svojem telesu. Pri mnogih boleznih (in rak pri tem ni nobena izjema) je namreč ključnega pomena zgodnje odkrivanje bolezni. Dr. Bente Mikkelsen, direktor oddelka za nenalezljive bolezni SZO, je ob srečanju predstavnikov Svetovne znanstvene organizacije s člani posebnega odbora Evropskega parlamenta za boj proti raku (BECA), dejal: »Rak je eden od vodilnih vzrokov smrti na svetu«.
Najpogostejši raki v Sloveniji so rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate. V Sloveniji obstajajo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka:
- ZORA – zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu;
- DORA – zgodnje odkrivanje raka dojk;
- SVIT – zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki.
Poleg presejalnih programov so zelo pomembne tudi akcije osveščanja, kot je mednarodno gibanje movember ali če hočete, kosmati november, katerega namen je opozoriti na raka prostate in mod, pa tudi na duševno zdravje in preprečevanje samomora. Oktober je obarvan rožnato – je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah v Sloveniji, prizadene pa lahko tudi moške.
Akcij osveščanja je seveda še veliko več, a danes želimo več pozornosti nameniti vijoličnemu novembru.
Vir slike: Shutterstock.
Vijolična za raka trebušne slinavke
Eden izmed izredno agresivnih rakov je rak trebušne slinavke. Kot povedo v Združenju EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z raki prebavil in njihove svojce: »gre za raka, ki ima eno najhujših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še okoli 4 odstotke bolnikov, povprečno preživetje od diagnoze pa je 4,6 mesecev. Na leto zboli okoli 410 ljudi in okoli 385 jih umre ali povedano drugače – zaradi te bolezni vsako leto izgubimo za osem (!) avtobusov državljanov. To žalostno statistiko lahko spremenimo le, če bomo bolnike odkrivali prej. To lahko dosežemo le, če bomo ozavestili čim več državljanov Slovenije«.
Kot že preteklo leto smo se tudi letos z veseljem odzvali na klic Sama Podgornika, ki je sicer ambasador programa SVIT, da sodelujemo pri ozaveščanju. Ko boste na svojih poteh opazili vijolično osvetljene objekte, se spomnite, da je to del kampanje ozaveščanja pod geslom Skupaj smo v tem! Proti raku trebušne slinavke ni cepiva. Za raka trebušne slinavke ni hitrega testa na vsakem vogalu, lahko pa smo pozorni na znake.
Znaki raka trebušne slinavke
Znaki, ki naj pri vas prižgejo alarm, so: splošno slabo počutje, bolečina v žlički in/ali v sredini hrbta, izrazita nepojasnjena izguba telesne teže, svetlo blato, zelo temen urin.
V Združenju EuropaColon Slovenija opozarjajo, da imajo samo tisti bolniki, ki jim raka odkrijejo v stadijih, ko je še možna operacija, realne možnosti za daljše preživetje in celo ozdravitev.
