Milijone Američanov zapušča delovna mesta
Po podatkih ameriškega Urada za statistiko dela (BLS) je v septembru odpoved podalo rekordnih 4,4 milijone ameriških delavcev. To je še več kot avgusta, ko je prazna delovna mesta za seboj pustilo 4,3 milijone zaposlenih. Kdaj so bile te številke nazadnje tako visoke? Več kot dvajset let nazaj.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Ekonomisti se ne morejo poenotiti glede razloga za ta pojav. Z različnimi anketami so sicer prišli do ugotovitev, da so delavci enostavno izmučeni od pogojev, pod katerimi so morali delati med epidemijo, nekateri delodajalci pa temu ne znajo ali nočejo prisluhniti.
Druge ugotovitve kažejo, da so se ljudje zamislili in ugotovili, kaj si zares želijo. V tem pogledu ni ta pojav nič novega. Po pretresljivih dogodkih, ki prizadenejo večje število držav (svetovne vojne, naravne katastrofe…) se v splošnem obnašanju ljudi skoraj vedno zgodi sprememba oziroma nek premik v drugo smer.
Vir slike: Canva.
»Pandemija jih je prisilila, da ponovno premislijo o svojih prioritetah,« je povedal Daniel Zhao, višji ekonomist pri podjetju Glassdoor, ki med drugim tudi ponuja platformo, kjer lahko zaposleni ocenijo svojo izkušnjo pri določenem delodajalcu, navedejo višino plačila in podobno. »Ali je to boljše plačilo, boljše razmerje med poklicnim in zasebnim življenjem ali boljše karierne priložnosti, enostavno ne dobijo tistega, kar potrebujejo.«
V zakup moramo vzeti tudi način dela, ki se je med epidemijo izjemno spremenil. Velika večina služb se je preselila na domače kavče in očitno je večina zaposlenih ugotovila, da jim tak stil ugaja. Koronavirus je popustil, delodajalci so zaposlene želeli spet premestiti v pisarne, zaposleni pa so podali odpoved. Seveda ne vsi, vendar dovolj, da se je to odrazilo v statistiki.
V Ameriki ta pojav imenujejo The Great Resignation, kar bi v dobesednem prevodu pomenilo »Veliki odstop«. Dobil je tudi že svojo stran na Wikipediji, njegova predstavitev pa se začnem tako: »Veliki odstop, znan tudi kot Big Quit, je stalni trend prostovoljnih podajanj odpovedi zaposlenih od pomladi 2021 do danes, predvsem v Združenih državah.« Otroci, ki bodo čez deset let o tem pripravljali predstavitev v šoli, imajo že gradivo.
Vir slike: Canva.
Morning Brew poroča o enem izmed takih delavcev. Kevin Viani je zaključil delo v skladišču pri organizaciji Amazon v mesecu juliju. Po odpovedi se je peljal mimo distribucijskega centra in videl ljudi, ki so prihajal ven ter so izgledali utrujeni. Pravi, da ob tam prizoru ni mogel verjeti, da je enkrat med njimi bil tudi on: »Vesel sem, da nisem več tam.«
Zdaj mu ni več potrebno vstati ob polnoči, da se odpravi na svoje delovno mesto, kjer bi pričel svoj 10-urni delovnik. Njegova izmena se je začela ob 1:05 zjutraj, vsak dan od četrtka do nedelje.
28-letni Viani se je Amazonu pridružil po tem, ko je zaradi epidemije izgubil službo s področja digitalnega marketinga. Za priložnost je bil seveda hvaležen, vendar je v distribucijskem centru Amazon pričel delati ob najslabšem možnem času.
Kot smo občutili tudi v Sloveniji, se je zaradi epidemije velik del potrošnikov preselil na splet. Amazon je seveda s tem ogromno pridobil na prometu. Na začetku januarja 2020 je center, kjer je delal Viani, obdelal približno 23 tisoč paketov na dan. Ko je Viani dal odpoved, se šlo skozi distribucijski center 35 tisoč paketov samo v njegovi izmeni, torej v roku 10 ur.
Še eden izmed faktorjev, ki je delavce v centrih popolnoma izmučil, je njihov sistem ocenjevanja produktivnosti. »Ko dosežeš svoj dnevni cilj obdelanih paketov, cilj samo povečajo. Nič ni dovolj dobro,« je povedal Viani.
Gap, ameriški trgovec z oblačili, je prav tako povečal prodajo v času epidemije za 65 %. Tam zaposleni »Duke«, ki je zaprosil za anonimnost, je povedal, kako izgleda njegov tipičen dan. Na nogah stoji po devet do deset ur, v celem dnevu pa dobi od 25 do 30 minut odmora. Ves čas ga nadzirajo preko kamer.
Vir slike: BBC.
Povedal je tudi, da je najtežje opravilo iskanje in skeniranje izdelkov, ki jih nato zloži v škatlo ter odpošlje naprej v pripravo za pošiljanje. Ročni skener je povezan v sistem, ki sproti avtomatsko računa produktivnost zaposlenega ter jo primerja z njegovim osebnim ciljem. Skeniranje napačnih izdelkov ali odhod na toaleto zniža končno oceno produktivnosti.
Kdaj bo val odpovedi dosegel Slovenijo?
STA že poroča, da se tudi v Sloveniji gospodarstvo med drugim sooča s pomanjkanjem zaposlenih ter pritiskom na rast plač zaradi nizke brezposelnosti. Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske Zbornice Slovenija, je dejal: »rekordno nizka brezposelnost vodi do slabše motiviranosti zaposlenih za delo, zato je težko pridobiti nove zaposlene po konkurenčnih pogojih«.
Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček pa je opozoril, da se gospodarstvo v številnih sektorjih, tako v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu kot v storitvenih dejavnostih, sooča z največjim pomanjkanjem zaposlenih po letu 2008.
Powered by Contextual Related Posts
