
Statistični urad RS je danes sporočil, da so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,7 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve naftnih derivatov, mesečno pa višje cene pogonskih goriv ter oblačil in obutve. Gre za najvišjo inflacijo po oktobru 2008.
Tekoča goriva so bila na letni ravni dražja za 33,4 odstotka, dizelsko gorivo za 46,6 odstotka, bencin pa za 41,5 odstotka. Toplotna energija se je (na letni ravni) podražila za 55,2 odstotka, v primerjavi s preteklim mesecem pa za 8,2 odstotka.
Preberite tudi:
Cene toplote iz distribucijskih sistemov toplote
Po podatkih Agencije za energijo, objavljenih v začetku novembra, se naraščajoče cene energije in energentov na veleprodajnih trgih v letu 2021 že odražajo v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov toplote.
»V devetih izbranih slovenskih občinah (op. Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Slovenj Gradec, Velenje, Jesenice, Ravne na Koroškem, Trbovlje) , v katerih se iz sistemov daljinskega ogrevanja oskrbuje skoraj 70 % vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme v Republiki Sloveniji, je povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi z letno obračunsko močjo 7 kW in povprečno letno porabo 6,21 MWh v mesecu novembru 2021 znašala 118,44 EUR/MWh in je 38 % višja kot v letu 2020.,« so navedli.

Vir slike: Dreamstime.
Najdražje tam, kjer uporabljajo zemeljski plin in premog
Cena toplote se je v mesecu novembru 2021 glede na leto 2020 praviloma najbolj zvišala v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin ali premog. Na povišane cene so vplivale predvsem nove pogodbene cene zemeljskega plina (cene zemeljskega plina so se letos na borzi zvišale za kar 400 odstotkov) in mesečni nakupi manjkajočih količin emisijskih kuponov CO₂ (tako za zemeljski plin kot za premog).
Pri tem velja poudariti, da se z zemeljskim plinom ogreva vsaj desetina prebivalcev Slovenije. Na podražitve zemeljskega plina so se odzvala tudi slovenska podjetja, ki s tem energentom oskrbujejo gospodinjstva. Energetika Ljubljana je oskrbo podražila že avgusta (za 11 odstotkov), Petrol predvideva zvišanje v decembru (za 10 odstotkov), Istrabenz Plini so cene dvignili s 1. oktobrom (za 11 odstotkov), Energija Plus napoveduje, da bodo cene korigirali, za koliko sicer še ni znano, GEN-I zagotavlja, da cen ne bodo višali najmanj do januarja 2022, ostali zvišanja bodisi ne načrtujejo bodisi tega le še niso najavili.
Največje podražitve so glede na preteklo leto zadele gospodinjske odjemalce v Mestni občini Maribor in Občini Jesenice (dvig cen za + 77 odstotkov) ter v Občini Trbovlje (+ 43 odstotkov). Najcenejše je ogrevanje v Celju, kjer stane megavatna ura 83,75 evra (v Mariboru, kjer je sicer ogrevanje najdražje, je cena megavatne ure 173,54 evra).

Vir slike: Pixabay.
Draži se tudi ogrevanje s peleti in poleni
Tudi tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena narasla za tri krat.