Naprej na vsebino

Evropska unija koraka proti regulaciji trga kriptovalut

Bitcoinu in kriptosvetu se je pred desetimi leti večina ljudi morda smejala, danes pa kriptovalute zasedajo pomembno mesto v finančnem svetu. Podobno kot nova različica koronavirusa – omikron – tudi tukaj nihče točno ne ve, kakšen vpliv bodo kriptovalute na svet imele jutri, naslednji mesec ali čez nekaj let.

Kar nekaj ljudi je s trgovanjem, menjavo ali kakšnim drugim sodelovanjem v kripto revoluciji zaslužilo dovolj denarja, da jim teoretično ne bi bilo treba več delati. Veliko več ljudi pa je denar izgubilo. Nekateri so se morda prikrajšali za nove kavbojke, drugi pa so si povzročili težave, katerih vpliv bodo čutili še kar nekaj časa.

Težko je določiti ali je regulacija dobra ali slaba stvar. Vir slike: canva.
Težko je določiti ali je regulacija dobra ali slaba stvar.
Vir slike: canva.

Roko na srce, vsakemu od nas kdaj spodleti pri kakšni »nezdravi navadi«, zato ni slabo, če si pri izogibanju takih navad pomagamo med seboj. Tako pridemo do vprašanja regulacije kriptovalut.

Težko je določiti, ali je regulacija dobra ali slaba stvar. Nekateri seveda navijajo za, drugi proti. Nekateri bi radi popolnoma dereguliran trg, saj tako odpade tudi vsakršni nadzor države (beri: obiski s FURS-a). Marsikoga tudi skrbi vpliv regulacije na samo tehnologijo kriptovalut, ki bi tako lahko doživela udarec pri razvoju potenciala.

Veliko pa je tudi takšnih, ki bi radi popolno regulacijo že takoj jutri. Morda so žrtve kakšne slabe izkušnje s tega področja, morda pa nove tehnologije ogrožajo njihovo poslovanje, ki sloni na tradicionalnih bančnih sistemih.

Kaj počne Evropska unija?

V zadnjem času lahko po celem svetu čutimo pritiske na vlade in druge institucije, da naj predstavijo vsaj približne usmeritve v regulaciji kripto sveta.

Leta 2019 je Facebook izjavil, da pripravlja svojo digitalno valuto, imenovano Libra, ki bi padla v kategorijo žetonov, ki so povezani s sredstvi. Razlika z žetoni, kot je bitcoin, je v tem, da taki žetoni niso povezani z nobenimi sredstvi in zatorej na ceno vpliva gola ponudba in povpraševanje.

Žetonom, kot bi bil Libra, pa vrednost niha v povezavi z določeno košarico sredstev, ki lahko vsebuje vse od tradicionalnih valut in surovin do kriptovalut. Facebookov projekt se je na koncu preimenoval v Diem, kriptovaluta pa naj bi bila povezana samo s ceno ameriškega dolarja.

Vseeno pa je izjava Facebooka spodbudila organe Evropske unije, da so aktivno začeli razmišljati o regulaciji, saj bi kriptovalute, razvite s strani svetovnih korporacij, lahko pomenile ogromno povečanje števila ljudi, ki bi se zanimali za ta svet.

Že junija letos je Evropska komisija objavila predlog, ki regulira prenos tako »tradicionalnih« kot kripto sredstev. Ta pravilnik obvezuje »pridobivanje, hrambo in posredovanje zahtevanih informacij o pošiljatelju in prejemniku (transakcij) z namenom identifikacije in prijave sumljivih transakcij, spremljanja razpoložljivosti informacij, ukrepanja z zamrznitvijo in prepovedi transakcij z določenimi osebami in subjekti«.

Prejšnji teden je Evropski svet dosegel dogovor o uredbi MiCA. Vir slike: canva.
Prejšnji teden je Evropski svet dosegel dogovor o uredbi MiCA.
Vir slike: canva.

Prejšnji teden pa je Evropski svet dosegel dogovor o uredbi MiCA (Markets in Crypto Assets). »Namen uredbe MiCA je vzpostavitev regulativnega okvira za trg kriptoimetij, ki podpira inovacije in izkorišča potencial kriptoimetij na način, da je ohranjena finančna stabilnost in so vlagatelji zaščiteni,« so zapisali na spletni strani.

Andrej Šircelj, slovenski minister za finance, je nov dogovor komentiral tako: »Digitalne finance so vse pomembnejši del evropskega gospodarskega okolja. Bistveno je ustvariti spodbudno okolje za inovativna podjetja, hkrati pa zmanjšati tveganja za vlagatelje in potrošnike. Menim, da današnji dogovor vzpostavlja pravo ravnovesje na tem področju. Obe zadevi sta prednostni nalogi predsedstva in upamo, da bomo o teh predlogih hitro dosegli dogovor z Evropskim parlamentom«.

Uredba bo dokončno sprejeta, ko bodo dosegli dogovor v tristranskih pogajanjih med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom in Evropsko komisijo.

Sveženj predloga o trgih kriptoimetij (uredba MiCA) in digitalni operativni odpornosti (uredba DORA) ter predlog o tehnologiji razpršene evidence (DLT) »zapolnjuje vrzel v obstoječi zakonodaji EU, saj zagotavlja, da sedanji pravni okvir ne bo oviral uporabe novih digitalnih finančnih instrumentov, hkrati pa zagotavlja, da take nove tehnologije in produkti spadajo na področje uporabe finančne uredbe in ureditve upravljanja operativnega tveganja podjetij, ki delujejo v EU«.

Eva Kaili je spregovorila o načrtih regulacije kriptovalut. Vir slike: Coindesk.
Eva Kaili je spregovorila o načrtih regulacije kriptovalut.
Vir slike: Coindesk.

Eva Kaili, članica Evropskega parlamenta, je nedavno v intervjuju za CoinDesk komentirala evropsko stališče do regulacije kriptovalut in načrt, kako bodo to dosegli.

»Prihodnje regulativne pobude so zasnovane tako, da zagotovijo pravno varnost in te nove tehnologije testirajo v sodelovanju s tradicionalnimi akterji in deležniki. Najverjetneje bo končano do konca leta 2022,« je povedala.

MiCA je bil prvi korak v pohodu Evropske unije proti reguliranemu trgu kriptovalut. Po uvedbi bo ta regulacija omogočila podjetjem delovanje po celi EU ter pomagala postaviti strožje standarde varstva potrošnikov.

»Določa tudi pravila za izdajo digitalnih sredstev in javne ponudbe ter vsebuje nekaj posebnih zahtev v zvezi s stabilnimi kovanci (stablecoins). Določa dodatne zahteve tudi za velike, sistemsko pomembne stabilne kovance,« je dodala. Tako imenovani stabilni kovanci povzemajo vse kriptovalute, ki so povezane s sredstvi (tradicionalnimi valutami in podobno).

MiCA je v veliki meri osredotočena prav na take kovance. Zakaj torej toliko poudarka na stabilnih kovancih ne pa tudi na »klasičnih« kriptovalutah?

»Leta 2019 so nas razprave o Facebookovem stabilnem kovancu Libra, ki se zdaj imenuje diem, pripeljale do pospeševanja zakonodajnih pobud in raziskovanja, kaj bi se lahko zgodilo, če bi globalne valute prihajale ne le iz rok centralnih bank, ampak tudi od zasebnih institucij. Nekateri stabilni kovanci bi lahko delovali na globalni ravni in bi imeli globalni doseg. EU jih imenuje pomembni e-denarni kovanci. V MiCA so obravnavani, ker bi res lahko vzbudili zaskrbljenost glede monetarne politike, stabilnosti in suverenosti EU,« je razložila Kaili.

Vendar to ne povzroča sivih las samo Evropski uniji. Vse več držav po svetu, predvsem Kitajska in Rusija, raziskuje priložnosti, ki jih lahko odprejo izdaje digitalnih valut s strani centralnih bank. Kaili pravi, da lahko zaradi tega stabilni kovanci povzročijo nepredstavljive posledice v vseh gospodarstvih, saj je danes finančni sistem izredno globalno povezan.

»Upoštevajte tudi to, da je prvič po več kot sto letih vladavina ameriškega dolarja pod vprašajem. Dvig kriptovalut in stabilnih kovancev nas bo morda prisilil, da premislimo, kaj valuto sploh je, kdo jo ureja in kaj pomeni, če ni nadzorovana s strani vlade.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice