Kot zanalašč se je zima letos začela malo prej kot pretekla leta. Z mrazom pa je prišlo tudi nemalo skrbi. O visokih stroških ogrevanja smo v Slovencu že poročali. V nekaterih mestih so gospodinjstva zadele tudi do 60 odstotkov višje položnice za ogrevanje. Podobno pa se dogaja tudi širom Evrope. Razlog za to so seveda naraščajoče cene energije in energentov na veleprodajnih trgih. In nenazadnje tudi mesečni nakupi manjkajočih količin emisijskih kuponov CO₂ – ali povedano drugače: ogrevanje je drago, ker smo še daleč od tega, da se bomo večinsko ogrevali na okoljsko sprejemljiv način.
Evropska komisija prepušča iskanje rešitev posameznim državam
Evropska komisija, ki sicer spopadanje s cenami ogrevanja in energije prepušča državam članicam, jih je pozvala, naj preprečijo energetsko revščino najranljivejših skupin.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nakazali, da bi na pomoč lahko priskočili z energetskimi boni, ki bi bili lahko na voljo v prvem četrtletju 2022. Pravna podlaga za uvedbo bonov je že v pripravi. Neuradno, kot je poročala STA, naj bi bilo do bonov upravičenih 66.000 najrevnejših družin – oziroma tistim, ki dobivajo denarno socialno pomoč.
Res je, da so podražitve najbolj prizadele tiste, ki so bili že prej socialno ogroženi. A naraščajoče cene pri plačah, ki ostajajo iste, vedno bolj udarjajo po žepu tudi tiste, ki sicer ne spadajo med socialno ogrožene, bodo pa slej ko prej, če bo šlo tako naprej, tam pristali. Z raznimi podražitvami se spodnji srednji sloj počasi a vztrajno spreminja v množico zaposlenih revežev.
Vir slike: 24.ur.
Energetske bone na podoben način, kot jih predvidevajo pri nas, sicer uvaja tudi Francija, ki bo 580 milijonov evrov namenila za 5,8 milijona najrevnejših gospodinjstev. V Franciji je to sicer stalnica, najrevnejša gospodinjstva dobijo za pokrivanje stroškov energije 150 evrov podpore vsako leto, v letošnjem letu bodo dobili še dodatnih 100 evrov.
Med ukrepi, ki so v veljavi ali v razpravi v posameznih državah EU, so predvsem neposredna podpora gospodinjstvom, energetski boni za socialno šibke, znižanje ali opustitev plačila DDV in opustitev drugih dajatev na ceno toplote.
Opozicija je predstavila energetski vavčer
S predlogom Ministrstva za infrastrukturo, da bi bili energetski boni na voljo v prvem četrtletju 2022, se opozicija ne strinja. SD, LMŠ, Levica in SAB so na novinarski konferenci predstavili svoje poglede na energetsko revščino in ukrepih za njeno omilitev.
Predstavili so predlog za energetski vavčer, ki bi znašal 150 evrov. O tem, koga naj bi ta zakon zajemal, se sicer še niso uskladili, a najverjetneje bi zajel šestino državljanov, kar bi predstavljalo strošek 25 milijonov evrov. Vzeli bi jih iz podnebnega sklada.
Kaj pa dolgoročne rešitve in dve muhi na en mah?
Vsi zgoraj omenjeni ukrepi so le trenutni. Za marsikoga niti trenutno ne zadostni. Slej ko prej bo treba najti bolj trajnostne rešitve, ki se bodo v čim večji meri izogibale ogrevanju z zemeljskim plinom in premogom. Emisijski kuponi se ne bodo pocenili, kvečjemu obratno. Globalna prizadevanja za zeleno prihodnost, zmanjševanje svetovnih zalog fosilnih goriv, politične odločitve in gospodarske razmere v svetu neposredno vplivajo na variabilni del stroškov ogrevanja, ki kot vemo, zajema večinski del stroška.
Med morebitnimi dolgoročnimi rešitvami je morda tudi kakšna, ki sočasno rešuje še kak drug problem. Sežigalnica odpadkov, ki so primerni za termično obdelavo, na primer, saj tudi z odpadki ne vemo več, kam bi. Primer dobre prakse je lahko na primer sežigalnica Spittelau, ki že 50 let oskrbuje dunajska gospodinjstva s toploto in elektriko.
Vir slike: plastics-themag.
V tej sežigalnici predelajo 250.000 ton mešanih odpadkov letno, oskrbujejo več kot tretjino vseh dunajskih gospodinjstev z okolju prijazno toploto, malo manj gospodinjstev z električno energijo, hkrati pa se ne sprašujejo, kam bodo odpeljali odpadke in koliko bodo za to plačali. Morda bi bilo vsled tega tudi odkrito kakšno nezakonito odlagališče odpadkov manj.
Primer imamo tudi v Sloveniji. V celjski Toplarni že 12 let termično obdelujejo odpadke in blato. V teh letih so na tak način obdelali že 300.000 ton odpadkov in blata, proizvajajo pa elektriko in toploto za ogrevanje. Prav zato Celjani plačujejo eno najnižjih cen toplotne energije v državi.
