Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

»Prevrat v Albaniji«

15. decembra leta 1921 so prispele vesti, da se je v glavnem mestu Albanije zgodil politični preobrat. »Baje je odstranjena sedanja vlada. Na čelo nove vlade je stopil vodja prevratnikov Atembeg,« so zapisali.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Vendar pa naj bi sestava nove vlade izzvala ogromno nezadovoljstva med prebivalci Albanije. Večina odstavljenih ministrov in poslancev je skupaj s predsednikom narodne skupščine pobegnilo v notranjost države, saj so se bali aretacij ali celo usmrtitev. Tam so pričeli zbirati prebivalstvo, da bi skupaj z orožjem pregnali »vsiljeno vlado«. Novopečenim upornikom naj bi se pridružil tudi del vojske iz glavnega mesta Tirane.

Člani albanskega parlamenta v letu 1921. Vir slike: Wikipedia Commons.
Člani albanskega parlamenta v letu 1921.
Vir slike: Wikipedia Commons.

»Ahmed beg se je z zelo velikim številom oboroženih pristašev napotil proti Tirani, kamor ima dospeti v nekoliko dneh. V Tirano imajo priti tudi pobegli poslanci in bivši ministri s svojimi pristaši iz severne Albanije, ker so sklenili, da sestavijo tamkaj drugo vlado,« je poročal Slovenec.

Kratkotrajna oblast nove vlade se je tako končala: »Vlada Hasan bega Prišteca, ki je prišla, kakor znano, do oblasti s podporo in protekcijo italijanskih agentov in vsled svoje velike sovražnosti napram kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je vzdržala komaj nekoliko dni.«

Med uporom pa so se razširile tudi govorice, da namerava komisija Združenih narodov v kratkem zapustiti Albanijo zaradi neredov in nestabilnosti oblasti. »Ako se te vesti potrdijo, bo obžalovati, da ni komisija za svojega bivanja v Albaniji prišla v severne kraje, zlasti na miriditsko ozemlje, kjer bi mogla videti vsa opustošenja in surovosti, katere je izvršila tiranska vlada v teh krajih,« so še objavili v Slovencu.

Zakon proti višanju cen

Na eni izmed sej zakonodajnega odbora so razpravljali o »zakonu proti draginji«. Sprejeli so predlog Jugoslovanskega kluba, da se zdravila umestijo med tiste izdelke, katerim se cene »ne smejo podraževati nesorazmerno«. Poleg tega so sprejeli tudi predlog, ki je zapovedoval, da »mora država osnovati v pasivnih krajih državne prodajalnice za čas nerodovitnega leta«. Pomembno spremembo v zakonodaji je predstavljal tudi ukrep, ki je čisti dobiček trgovcev omejil na največ 25 odstotkov.

Jugoslovanski parlament v letu 1921. Vir slike: Wikipedia.
Jugoslovanski parlament v letu 1921.
Vir slike: Wikipedia.

Eden izmed udeležencev, posl. dr. Janko Šimrak, je ugovarjal, da je zakon preveč teoretičen in da se z njim višanje cen ne bo dalo uspešno zaustaviti. Predlagal je ustanovitev kmetijskih in delavskih potrošniških zadrug.

Irsko vprašanje

Iz Londona so prispele vesti, da se je Ulster, ena izmed štirih Irskih provinc dokončno odločila, da se ne bo pridružila Irski državi. Tako je postala tudi edina irska provinca, ki je del Združenega kraljestva Velike Britanije. Prebivalci Irske so si sicer istega leta izbojevali neodvisnost in ustanovili svojo državo.

Kralj in kraljica med sprejemom na Severni Irski. Vir slike: Irish Times.
Kralj in kraljica med sprejemom na Severni Irski.
Vir slike: Irish Times.

Provinca Ulster je tako postala del Združenega kraljestva pod imenom Severna Irska, kjer se je slavnostne otvoritve novega parlamentarnega zasedanja udeležil tudi kralj. »Iskreno želim, da bi dovedla irska pogodba, katera je zbornici predložena, do konca razdvojenja, ki je vladalo stoletja dolgo med Irsko in Anglijo. Želim, da bi mogla Irska država kot svoboden član skupnosti onih narodov, ki tvorijo angleško državo v tej obliki doseči svoje nacionalne ideale,« je angleški kralj povedal v svojem govoru.

V irski provinci Ulster pa se niso vsi strinjali z dogovorom, ki je južnem predelu Irske dovoljeval ustanoviti svojo državo. Ministrski predsednik Lloyd George je povedal, da dogovor pomeni ponižanje za celotno Veliko Britanijo. Novonastala država Irske je namreč bila s tem povzdignjena na raven britanske države, pridobila je tudi vse pravice in odgovornosti, ki pripadajo samostojni državi, vključno s pravico lastne vojske in mornarice.

Ulstrski ministrski predsednik Craigh je med drugim izjavil, da Ulster ne priznava dogovora med Veliko Britanijo in Irsko ter nima namena sprejeti ideje »vseirskega parlamenta.« Proti dogovoru so s tem vzniknil tudi protesti in nemiri, posredovati pa je morala britanska vlada s prisilnimi sredstvi.

»Ustanovitev komisije za razmejitev med Ulstrom in ostalo Irsko je zadeva, ki pomenja za Ulster življenje ali smrt. Drugi govorniki so nastopili zoper dogovor, katerega so označevali kot kruto ponižanje in kapitulacijo,« so še zapisali v Slovencu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice