Prehranska varnost – strateška dobrina: etični vidik in odnosi v prehranski verigi

V to, da je hrana izrednega pomena za preživetje človeštva, ni nobenega dvoma, čeprav brez hrane lahko preživimo nekoliko dlje kot brez vode. Hrana je zato tudi strateška dobrina. Žal se tega pogosto zavedamo šele takrat, ko hrane primanjkuje.  

V petek, 17. decembra 2021,  je v Državnem svetu RS potekal posvet o predlogu pobude za dopolnitev Ustave Republike Slovenije s pravico do prehranske varnosti, ki jo je v DS RS aprila 2020 vložil državni svetnik Branko Tomažič. Namen posveta je bil zajeti različne deležnike in soočiti njihova mnenja v povezavi s predlogom.

Po uvodu, v katerem sta svoje mnenje predstavila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek in evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), o čemer smo že poročali, je predlagatelj pobude Branko Tomažič izpostavil številna vprašanja in dileme v povezavi s prehransko varnostjo. Sledile so predstavitve, ki so problematiko osvetlile iz različnih zornih kotov.

Prof. dr. Peter Raspor je bil kritičen do odločevalcev, ki menijo, da imajo vedno prav. Ana Le Marechal Kolar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je spregovorila o delovanju prehranskih verig in ukrepih za preprečevanje nepoštenih praks v verigi. Ukrepov je (predvsem zakonsko opredeljenih na papirju) veliko, a kako dobro delujejo, je drugo vprašanje. Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je predstavil vpliv epidemije covida-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano. Kot že videno v zgodovini, tudi tokrat ni bilo drugače: ko se znajdemo v krizi, tisti na boljši poziciji še bolj stiskajo tiste na slabši.

Prof. dr. Peter Raspor: Narava vedno zmaga

Dr. Peter Raspor je v predavanju HRANA: Narava vedno zmaga, spregovoril o spreminjanju sveta, o številnih grožnjah, ki lahko ogrozijo pridelavo hrane in opozoril na pomen upoštevanja etike in vrednot pri pridelavi kmetijskih proizvodov.

»Lakota in debelost sta bila izziv že v preteklosti, dodatno sedaj postaja problem staranje in tudi problem pandemije, ki sicer ni prva, se pa zdi, da smo vse izkušnje iz preteklosti porinili na stran,« je dejal. Poudaril je, da doživljamo preobrazbo družbe, preoblikovanje dela in preoblikovanje hrane. Preoblikovale so se tudi prehranske navade in se zvezno spreminjajo, spreminjamo pa se tudi mi z našim obnašanjem, na kar je v veliki meri vplivala tudi pandemija covida-19.

Izpostavil je vprašanje etike, o kateri meni, se premalo pogovarjamo. »Narava izziva hranjenja svetovnega prebivalstva s približno devetimi milijardami ljudmi je tako etično kot tudi praktično-znanstveno in tehnološko vprašanje v celotni domeni hrane. Izziv se začne z občutkom, da moramo, če lahko nahranimo to populacijo, to tudi storiti. Torej imamo etično odgovornost, da to tudi storimo,« je poudaril.

Seveda pa tudi v verigi preskrbe s hrano lahko nekatere teme zahtevajo etično presojo (uporaba obsevanja hrane, genska sprememba rastlin in živali, nano- in biotehnologija, prenažiranje, uničevanje hrane, zavržki hrane …).

Z etičnimi vprašanji vezanimi na domeno hrane bi se po njegovem mnenju morale ukvarjati mednarodne agencije (zagovarjanje, obveščanje), nacionalne vlade (s strateškim vodenjem), lokalne skupnosti, industrija (z razvojem proizvodov, nadzorom obsega in kakovosti prehranskih obrokov), zdravstveni delavci (z informiranjem) pa tudi šole (z informiranjem, vodenjem in vzorom).

»Hrana je najmočnejše orožje«, je poudaril Raspor. In opozoril, da moramo to ponotranjiti tudi v političnem smislu. Etična vprašanja, vezana na domeno hrano, morajo upoštevati, da narava vedno zmaga. »Tisti, zaprti v odločevalske stolpe, menijo, da imajo vedno prav,« je dejal Raspor in zaključil: »Napaka! Narava ima zadnja prav. Njen prav je žal dokončen«.

»Poleg tega, da nam uspe zapisati pravico do prehranske varnosti v Ustavo RS je pomembno tudi, da to udejanjimo v ljudstvu in da nam bo ljudstvo verjelo, ker bo pravica delovala tako za bogate kot tudi za revne,« je zaključil prof. dr. Peter Raspor.

Kolar: Pomen vzpostavitve in delovanja prehranskih verig za zagotavljanje prehranske varnosti

Ana Le Marechal Kolar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je na posvetu spregovorila o pogodbenih odnosih v verigi preskrbe s hrano, o pomenu povezovanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, o shemah kakovosti in zavržkih hrane.

Na področju pogodbenih odnosov v verigi preskrbe s hrano je pomembno odpraviti nepoštene prakse v verigi preskrbe s hrano. Ta problem je bil v Sloveniji naslovljen že leta 2011, ko je bil podpisan Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. Leta 2014 so bile v Zakon o kmetijstvu prvič zapisane določbe, ki so opredeljevale nepoštene poslovne prakse, plačilne roke in varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Pristojnost nad nedovoljenimi ravnanji je dobila javna agencija RS za varstvo konkurence.

Aprila 2019 je bila na evropski ravni sprejeta Direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi živilskimi proizvodi in leta 2021 je bila direktiva prenesena v Zakon o kmetijstvu.

»Pomen povezovanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano je v Sloveniji izredno velik, tudi zaradi izredno razdrobljene posestne strukture (povprečna kmetija v Sloveniji je velika 6,9 ha), kar pomeni, da imajo kmetije posledično majhno pogajalsko moč. Hkrati 86,4 % Slovenije predstavljajo območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje,« je poudarila.

Velik pomen pri povezovanju ima tudi zadružni sistem, ki zajema 63 zadrug. Zadružništvo bo leta 2022 praznovalo 150 obletnico delovanja. Kar 80 % celotne kmetijske proizvodnje se v Sloveniji proda preko zadrug.

Zelo pomembne so tudi sheme kakovosti. Te so lahko evropske (zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava) ali nacionalne (izbrana kakovost, višja kakovost, integrirana pridelava). Sheme kakovosti imajo velik pomen pri osveščanju potrošnika, da bodo pri nakupu pozorni in se bodo odločali za slovenske proizvode. Med projekte osveščanja spada tudi tradicionalni slovenski zajtrk.

Ana Le Marechal Kolar je naslovila tudi zavržke hrane. V Sloveniji smo leta 2020 pridelali 143.570 ton odpadne hrane, od tega 40 % še vedno užitne. Največ, 52 % zavržkov, nastane v slovenskih gospodinjstvih.

Hrovatič: Vpliv epidemije covida-19 na odnose v verigi preskrbe s hrano

Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je predstavil ugotovitve glede percepcije moči v verigi preskrbe s hrano: »Tako pridelovalci, kot zadruge in tudi potrošniki prepoznavajo pridelovalca kot najšibkejši člen v verigi. Medtem ko predelovalna industrija sama sebe prepoznava za najšibkejši člen. Vsi priznavajo trgovino za najmočnejši člen. V času epidemije covida-19 so se ravnovesja med členi verige še poslabšala,« je izpostavil.

Glavni razlogi za neravnovesje so dvig cen repromateriala in surovin, medtem ko so odkupne cene ostale enake ali so celo nižje. Velik vpliv imata tudi občutljivost kupca na eni in neregulirane marže na drugi strani.

»Največ nedovoljenih ravnanj v času med epidemijo je povezanih s plačilnimi roki, izsiljevanjem nižjih prodajnih cen, prodajo oziroma oglaševanjem uvoženega blaga kot slovenskega ter neizpolnjevanje pogodb in dogovorov,« je povzel rezultate raziskave. Nedovoljena ravnanja so se v času epidemije covida-19 povečala.

Hrovatič je poudaril, da je vsa nedovoljena ravnanja nujno prijaviti varuhu odnosov v verigi preskrbe s hrano, saj je to edini način, da se število nedovoljenih dejanj zmanjša. Prijaviteljem je tudi zagotovljena anonimnost.

Poudaril je tudi, da je pri odnosih v verigi preskrbe hrane izrednega pomena zaupanje, katerega raven je danes žal zelo nizka.

»Najbolj pomembna sta v verigi preskrbe hrane prvi in zadnji člen: pridelovalec in potrošnik, zato ne govorimo zaman o kratkih verigah preskrbe s hrano,« je poudaril. »Primeri dobrih praks, visoka stopnja zaupanja, pošteni odnosi v verigi, poštena trgovina so tisti, ki bodo stopnjo preskrbe dvignili,« je prepričan.

Posvet je v celoti dostopen na YouTube kanalu Skledar TV.