Naprej na vsebino

Boj proti podnebnim spremembam s pomočjo Deep Demonstration

Nedavno so se odvile prve spletne delavnice, ki zaganjajo aktivnosti Deep Demonstration: model sistemskega prehoda v krožno, regenerativno, brezogljično gospodarstvo v Sloveniji, je na vladni spletni strani nedavno objavilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Se fosilnim gorivom bliža konec?

Dodali so še, da gre za model, po katerem je Slovenija postala prvo inovativno okolje v Evropski uniji za uvedbo sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo po metodologiji Deep Demonstration. Po njihovih besedah je cilj tega razogljičiti Slovenijo in postati primer dobre prakse za vse, ki se zavedajo, da bo prehod v nizkoogljično gospodarstvo učinkovit, le če ga razumemo in izvedemo sistemsko.

Ampak kaj sploh pomeni Deep Demonstration? Ljudje po svetu občutijo vpliv klimatskih sprememb v obliki izrazitejših in vedno pogostejših vročinskih valov, požarov, poplav in sušnih obdobij. Tako posamezniki in organizacije so zato pričele opozarjati na te nevarnosti s sloganom »Sistemske spremembe in NE podnebne spremembe«, so objavili na spletni strani skupnosti znanja in inovacij o podnebju, imenovani EIT Climate-KIC.

Potrebne so spremembe v nas samih. Vir slike: Pexels.
Potrebne so spremembe v nas samih.
Vir slike: Pexels.

EIT Climate-KIC deluje znotraj Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (European Institute for Innovation and Technology, EIT) in prav oni so razvili Deep Demonstration. Gre torej za metodologijo, ki kliče po sistemskih spremembah.

Potrebne so strukturne spremembe, ki se morajo zgoditi povezano in na vseh relevantnih področjih hkrati. Sistemski pristop, ki lahko torej edini zagotovi dovolj hiter in učinkovit prehod, pa bo mogoč le, če bomo uspeli pogledati izven ustaljenih okvirjev ter k iskanju rešitev pristopiti na povsem nov, inovativen način, so povedali v Ministrstvu za okolje in prostor.

Deep Demonstration, kar bi dobesedno prevedli kot »Globoke demonstracije«, so obsežni projekti, ki se izvajajo na različnih položajih na področjih učenja (lokacijskih, na primer Slovenija, ali tematskih, na primer raba zemljišč).

Za ustavitev podnebnih sprememb so potrebne sistemske spremembe. Vir slike: EIC Climate.
Za ustavitev podnebnih sprememb so potrebne sistemske spremembe.
Vir slike: EIC Climate.

S temi projekti EIT Climate-KIC ponuja model, imenovan »sistemske inovacije kot storitev« najbolj izpostavljenim deležnikom – županom, ministrstvom, industriji, voditeljem skupnosti ter tistim, ki imajo na sredstva in položaj za spopad z največjimi evropskimi izzivi na področju podnebnih sprememb.

Ta model uporablja različne ukrepe, ki so vidni v izobraževanju, tehnoloških inovacijah ter vključevanju državljanov, politike, financ in drugih ustreznih skupin. Skupen namen teh pa je čim hitrejše razogljičenje, prilagoditev podnebju in krožnemu gospodarstvu ter ustvariti nove trge in poslovne modele, ki bi bili skladni s svetom, »ohlajenim« na 1,5 stopinje.

Svet potrebuje navdih in dokaz, da je mogoča vključujoča, hitra in obsežna sprememba, ki bo pravočasno prinesla ogljično nevtralnost (neto ničelnih izpustov ogljikovega dioksida), so prepričani pri EIT Climate.

»Deep Demonstrations so mišljene kot navdihujoč primer tega, kar je mogoče v mestih, sektorjih, državah in drugih področjih, ko so inovacije kolaborativne ter usmerjene v poslanstvo in povpraševanje. Predstavljajo ključen element naše strategije za spopadanje s podnebnimi spremembami z inovacijami,« je dejala Kirsten Dunlop, izvršni direktor pri EIT Climate.

Model, s katerim bi lahko uvedli sistemske spremembe, vključuje štiri faze:

  1. oblikovanje namena in cilja: v tej fazi poteka prepoznavanje potreb, namena in želenega ciljnega stanja,
  2. določitev okvira: v tej fazi poteka priprava strategije, ki obsega analizo stanja in prepoznavanje področij, kjer sistemske inovacije lahko spodbudijo njihovo preobrazbo,
  3. organizacija portfelja: ta faza je jedro sistemskega inoviranja, saj gre za usklajeno in celovito spodbujanje iskanja inovativnih rešitev, povezovanje avtorjev inovacij, vzpostavljanje pretoka znanja, ustvarjanje sinergij in nadgrajevanje spoznanj,
  4. platforma znanja: je ciljna faza procesa, ki pripelje do oblikovanja skupne platforme znanja, dognanj in izkušenj, iz katere črpajo vsi deležniki in odločevalcem služi kot osnova za načrtovanje in izvajanje politik in sprejemanje odločitev. Platforma znanja je dinamičen mehanizem, saj temelji na stalnem učenju iz dognanj in izkušenj, vezanih na portfelj inovativnih rešitev, ter na vzpostavitev povratnih zank učenja za večji učinek.

Slovenija je v letih 2018 – 2020 izvedla prvi cikel 1. in 2. faze modela, ko je potekal proces prepoznavanja ciljev in potreb za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, sporočajo iz Ministrstva za okolje in prostor.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice