V ponedeljek je potekal sestanek Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je bil organiziran na zahtevo ZDA zaradi nenehnega povečevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino.
Ameriški in ruski diplomati so se na sestanku zapletli v oster prepir zaradi ukrajinske krize. Američani so Ruse obtožili, da s takim številom vojakov na ukrajinskih mejah ogrožajo mir, predstavniki Kremlja pa so očitke zavrgli in jih označili za »histerično ameriško vzbujanje strahu.«
»Situacija, s katero se soočamo v Evropi, je nujna in nevarna,« je uvodoma dejala veleposlanica Združenih držav Amerike Linda Thomas-Greenfield. »Ruska dejanja posegajo v samo srce ustanovne listine ZN.«
»Od naših ruskih kolegov ste slišali, da smo k temu srečanju pozivali zato, da bi se vsi počutili neprijetno. Predstavljajte si, kako neprijetno bi vam bilo, če bi na vaši meji imeli 100.000 vojakov na način, kot jih ima v tem trenutku Ukrajina,« je še dodala ameriška predstavnica.
Vasilij Nebenzia, predstavnik Rusije, pa je Američane opisal kot provokatorje, ki »povečujejo in podpihujejo stopnjevanje«. Vztrajal je predvsem pri tem, da Rusija nima nobenih načrtov za napad na Ukrajino.
Dodal je še, da si Rusija želi miru in obtožil ZDA in njihove zahodne zaveznice, da želijo ustvariti lažno krizo, s katero bi oslabili Rusijo in poslabšali odnose med njo in Ukrajino.
Nebenzia je povedal, da so ZDA odgovorne za politične spremembe v Ukrajini leta 2014, ki so vodstvo, naklonjeno Rusiji, zamenjale z »nacionalisti, radikali, rusofobi in čistimi nacisti«. Svojo ameriško kolegico je obtožil, da je pripravila »kopico obtožb, a nobenih konkretnih dejstev«.
Dogodki v zadnjih tednih so odnose med ZDA in Rusijo pripeljali na najnižjo točko po hladni vojni. Rusija je v bližini ukrajinske meje nastanila več kot 100.000 vojakov, predsednik Putin pa je zahteval, da Ukrajina ne sme nikoli postati članica NATA.
ZDA so seveda v odgovor zahtevale, naj Rusija umakne svojo vojsko, vendar ne ena ne druga stran ni pripravljena popustiti, kvečjemu se zatekata h grožnjam.
Najbolj stroge sankcije, ki bi jih ameriška vlada uvedla kot odgovor na rusko morebitno invazijo, bi lahko povzročile hudo inflacijo, zlom borze in druge oblike finančne krize, ki bi prizadele ruske prebivalce – od milijarderjev in vladnih uradnikov do celotnega srednjega razreda.
Linda Thomas-Greenfield je na sestanku dejala, da kopičenje ruske vojske na ukrajinskih mejah predstavlja »eskalacijo vzorca agresij, ki smo ga pri Rusiji videvali znova in znova«. Če bodo Rusi napadli, »nihče od nas ne bo mogel reči, da tega nismo pričakovali.«
Seja Varnostnega sveta, na kateri je prisostvovalo 15 držav, je bila prekinjena po dveh urah brez kakršnegakoli sprejetega ukrepa, čeprav se to niti ni pričakovalo. Nebenzia je zapustil sestanek še pred uradnim koncem, Thomas-Greenfield pa je pozneje dejala, da Rusi »niso podali odgovorov, za katere smo upali, da jih bodo podali«.
»Če je Rusija iskrena glede reševanja naših varnostnih pomislekov z dialogom, bodo ZDA in naši zavezniki ter partnerji še naprej sodelovali v dobri veri,« je dejal ameriški predsednik Joe Biden v izjavi o sestanku. »Če se namesto tega Rusija odloči odstopiti od diplomacije in napade Ukrajino, bo Rusija nosila odgovornost in se bo soočila s hitrimi in hudimi posledicami.«
Po drugi strani pa je predsednik Putin, ki od decembra še ni javno spregovoril o Ukrajini, glede sestanka molčal.