To, da imamo kulturni dan kot državni praznik, je povsem naša, slovenska posebnost, drugod v svetu takega praznika nimajo. Na ta dan slavimo kulturo in vsi kulturni hrami, galerije in muzeji za vse državljane na široko odprejo vrata in po državi se z različnimi prireditvami spomnimo našega poeta Franceta Prešerna. Ta praznik smo po osamosvojitvi prevzeli od prejšnje države in ga praznujemo od leta 1945.
Preberite tudi:
Kultura si tak dan vsekakor zasluži, ker je največ in najboljše, kar neki narod premore. Kultura nas združuje, nas bogati in osrečuje ter v nas budi občutek za lepo. Vse to še posebej v tem času še kako potrebujemo, zato si vsaj na ta dan privoščite njen blagodejen vpliv ter se podajte na katero od prireditev, ki jih res ne manjka, bodo pa letos zaradi množičnih okužb veljale nekatere omejitve.
Kaj nam pomeni France Prešeren?
Zakaj je za nas največji in zakaj v njegov spomin praznujemo kulturni dan? Če želimo razumeti, kaj za nas pomeni France Prešeren, moramo pogledati, kaj nam o tem pove zgodovina. Že pred Prešernom so se vrstili pesniki in pisatelji, ki so ustvarjali vidne sledi in gradili naš kulturni prostor ter ga bogatili. Kaj ga razlikuje od njih?
Slovenci smo na kulturnem področju vedno malo zaostajali, vedno smo bili na umetniškem področju glede na trenutno umetnostno obdobje nekoliko zadaj. S Prešernom se to spremeni. Ni poslušal drugih kolegov, ki so pisali v nemščini, češ da se sonetov in drugih vzvišenih, tedaj modnih pesniških oblik ne da pisati v slovenščini. In za salone in njihovo gospodo tudi ni dovolj dobra.
Vir slike: Wikipedia.
Uprl se je takemu razmišljanju, pobral je vse, kar je slovenščina do tedaj premogla, in iz tega ustvarjal moderno poezijo, o kakršni smo do tedaj lahko le sanjali. Ni sprejemal dejstva, da smo Slovenci slabši, da ne zmoremo, da ne spadamo v sredo neke epohe. Uvrstila nas je čisto v sredo tedanjega umetnostnega obdobja – v osredje romantike.
In njegova poezija je nosila vse značilnosti in vse kvalitete poezije njegovih sodobnikov – Puškina, Byrona itd. Končno smo postavili temelje visoke estetske ustvarjalnosti. Zavrgel je miselnost, da slovenski jezik naj ne bi spadal v visoko literaturo (o tem ga je prepričeval celo Jernej Kopitar), da smo Slovenci manj od drugih, da ima literatura le uporabnostni namen.
Kako se lahko pridružite praznovanju kulturnega dneva?
Poleg ogleda osrednje slovesnosti in podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada na televiziji kar z domačega kavča se lahko seveda tudi aktivno pridružite vseslovenskemu kulturnemu dogajanju.
Lahko obiščete Vrbo, rojstni kraj Franceta Prešerna, kjer 8. februarja vabijo na prenos 36. recitala Prešernove poezije in na pohod do sosednjih vasi. Organiziranega pohoda iz Vrbe in nato proslave letos ne bo, lahko pa sami krenete po Poti kulturne dediščine Žirovnica in si na svoji poti ogledate Prešernovo, Čopovo, in Finžgarjevo rojstno hišo ter čebelnjak Antona Janše.
Muzeji vas vabijo na vodene oglede po zbirkah, a se je letos marsikje treba prej prijaviti, ker je število obiskovalcev omejeno. Tudi gledališča imajo letos drugače urejen program, na primer Prešernovo gledališče v Kranju letos prvič pripravlja proslavo prek spleta, ne v živo.
Zunanje prireditve so manj okrnjene. Tako je napovedano že tradicionalno prebiranje Prešernovih pesmi pred njegovim spomenikom pri Tromostovju, kjer lahko prisluhnemo uveljavljenim gledališkim igralkam in igralcem. Nostalgični prikaz Prešernovega Kranja to mesto popelje za skoraj 200 let nazaj in obiskovalec lahko podoživi avtentično vzdušje, ki ga zaokrožujejo liki v kostumih, lajnarji, mojstri domače obrti.
Tudi šole in knjižnice po občinah pripravljajo proslave in recitale v spomin na našega poeta, tako da je izbira res široka. Naredite torej nekaj zase in si privoščite zvrhano mero kulture, ki ljudi združuje in duhovno krepi ter bogati. To pa v teh časih resnično potrebujemo.
Powered by Contextual Related Posts
