Že pred časom smo se pri Slovencu spraševali, ali res vemo, kaj jemo? To vprašanje si namreč največkrat zastavimo šele takrat, ko se zastrupimo, ali ob prehranskih aferah, kot je bila afera govejega kebaba s Poljske ali čevapčiči in pleskavice, ki so jim v nekaterih mesnicah dodajali žveplo v prahu, da je bilo lepše in »bolj zdrave« barve. Odpoklicev živil in pijače s polic pa je toliko, da jim je kar težko slediti. Seznam odpoklicanih živil sicer lahko najdete na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
Čeprav smo potrošniki zmeraj bolj zavedni in želimo kupovati lokalno, doma pridelano, saj vemo, da morajo živila pridelana v Sloveniji ustrezati strogim standardom, hkrati napisom glede izvora ne zaupamo popolnoma. Želeli bi si kaj bolj oprijemljivega, kaj zanesljivejšega. In tehnologije, ki bi to omogočile, so na voljo.
Vir slike: Splet.
KGZS predlaga e-sledenje za meso
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je v petek pozvala ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj začne postopek uvedbe obveznega elektronskega sledenja toka količin mesa in porekla v celotni verigi vrednosti. »Samo e-sledenje bo v primeru zaznanih odstopanj omogočalo takojšnje inšpekcijsko ukrepanje,« so zapisali.
KGZS je prav tako pozvala pristojne organe, da nemudoma pristopijo k pripravi predpisa, ki bo zagotavljal sledljivost porekla surovin v mesnih izdelkih. »V celoti tudi podpiramo prizadevanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za vzpostavitev učinkovitih masnih bilanc porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno meso, ki bodo vse izvajalce dejavnosti v verigi zavezale k označevanju porekla na spremnih dokumentih in s tem k sledljivosti masnega toka porekla mesa,« so dodali.
»Sicer pa menimo, da je iskreno in pošteno sodelovanje vseh deležnikov v verigi ključno za dosego skupnega cilja, to pa je čimprejšnja vzpostavitev nedvoumne in učinkovite sledljivosti porekla mesa in masnih tokov,« so poudarili.
Kakšna je realna slika pridelave slovenskega mesa oziroma živine?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se v Sloveniji trend upadanja števila prašičev nadaljuje. Po podatkih SURS-a smo 1. decembra 2021 v Sloveniji redili približno 14.000 prašičev manj kot pred enim letom, perutnine za približno 219.000 več, goved pa za približno 3.000 oziroma za en odstotek manj.
Vir slike: posnetek zaslona SURS.
V 2021 smo redili približno 482.000 glav goved, od tega je bilo mladih goved, starih do eno leto, približno 156.000 ali za okoli dva odstotka več kot pred letom dni. Mladih goved, starih 1–2 leti, je bilo za okoli dva odstotka manj kot pred enim letom. Število goved, starih več kot dve leti, je bilo prav tako za približno dva odstotka manjše v isti primerjavi; skupaj jih je tako bilo približno 195.000. Na vseh kmetijskih gospodarstvih skupaj smo redili približno 165.000 krav (približno en odstotek manj kot leto pred tem).
Vsa kmetijska gospodarstva skupaj so redila približno 216.000 prašičev, to je točno šest odstotkov ali približno 14.000 živali manj kot pred enim letom. S tem se dolgoletno upadanje število prašičev nadaljuje in je v letu 2021 padlo na najnižje število po letu 1991.
Perutnine je bilo približno za štiri odstotke več kot pred letom dni oziroma 219.000 živali več kot pred letom dni.
Na področju reje drobnice smo v Sloveniji gojili za približno pet odstotkov več ovc kot leto pred tem (skupaj približno 119.000), število koz (okoli 26.000) pa je ostalo isto.
