12. maja 2022 bo minilo 150 let od rojstva vodilnega slovenskega politika pred drugo svetovno vojno, dr. Antona Korošca, ki je bil rojen leta 1872 v Biserjanah, v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Zato so v občini Sveti Jurij ob Ščavnici razglasili Koroščevo leto, v okviru katerega bodi skozi vse leto potekali številni dogodki, s katerimi bodo obudili spomin na izjemno osebnost in zgodovinsko vlogo, ko je Korošec zastopal Slovence na Dunaju in v Beogradu.
Danes je potekala razglasitev in predstavitev Koroščevega leta, na kateri je župan občine Svetu Jurij ob Ščavnici Anton Slana povedal, da s tega območja izvira veliko za slovenski narod pomembnih posameznikov, med katerimi prednjačijo duhovniki, politiki, narodni buditelji, pesniki, pisatelji, akademiki Davorin Trstenjak, Jakob Kreft, Fran Ilešič, dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Edvard Vaupotič, dr. Vekoslav Grmič, Ivan Vuk Starogorski, Bratko Kreft, Viktor Vrbnjak in še mnogi drugi.
O Korošcu, ki je bil med drugim častni občan 322 občin, častni doktor ljubljanske univerze in prejemnik najvišjih državnih odlikovanj, pa danes v preostalem delu Slovenije ni kaj dosti sledi, je dejal Slana. Po njem poimenovana ulica, edini doprsni kip in spominska soba so le pri Svetem Juriju, drugod pa sta njegova vloga in pomen pozabljena.
Spominska soba dr. Antona Korošca je bila odprta ob 100-letnici majniške deklaracije
Zgodovinsko vlogo dr. Antona Korošča sta na predstavitvi Koroščevega leta predstavila vodilni poznavalec Koroščevega življenja in dela Feliks J. Bister z Dunaja in Franc Čuš, predsednik kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki skrbi za Koroščevo spominsko sobo ter ohranja spomin na rojaka.
Spominska soba v rojstni hiši dr. Antona Korošca je bil odprta maja 2017, ob 100-letnici majniške deklaracije. V njej so na voljo za ogled številni materialni in pisni zgodovinski viri, ki so bili last dr. Antona Korošca in ohranjajo spomin nanj, kot na časnikarja, duhovnika in politika.
Vir slike: sveti-jurij.si.
27. maja je v Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici potekal znanstveni simpozij Anton Korošec in 100 let majniške deklaracije, na katerem je s predavanji nastopilo šestnajst zgodovinarjev in drugih dobrih poznavalcev te teme. Prispevki simpozija so bili vključeni v zbornik Anton Korošec in 100 let majniške deklaracije, ki ga je izdala Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer.
14. maja 2022 bo potekal osrednji dogodek: mednarodni znanstveni simpozij
Osrednji dogodek Koroščevega leta, mednarodni znanstveni simpozij, bo 14. maja pri Svetem Juriju ob Ščavnici, dan zatem bosta zahvalna maša in slavnostna akademija. Ob tej priložnosti bodo med drugim predstavili še projekt prleške Atene in monografijo Sveti Jurij ob Ščavnici – prleške Atene in izdali znanstveno monografijo Andreja Rahtena Anton Korošec, slovenski državnik kraljeve Jugoslavije.
Potekala bodo tudi mesečna predavanja in okrogle mize, izdali bodo spominske znamke in razglednice ter ponatisnili faksimile knjige Andreja Farkaša Dr. Anton Korošec. Pri projektu sodelujejo številne ustanove, društva in organizacije iz Slovenije in tujine.
Vir slike: splet.
Dr. Anton Korošec je bil rojen 12. maja 1872, v kmečki družini v Biserjanah, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. V Mariboru je dokončal Deželno gimnazijo in študij teologije. Leta 1905 je v Gradcu doktoriral iz teologije. V svojem okolju se je že zelo zgodaj pridružil narodnopolitičnemu delovanju, bil je pisec in urednik več časopisov. Leta 1906 je bil izvoljen v avstrijski državni zbor, kjer je kot poslanec ostal vse do propada večstoletne monarhije. Je najpomembnejši slovenski politik prve polovice 20. stoletja. 30. maja 1917 je v imenu južnoslovanskih poslancev, zastopanih v dunajskem parlamentu, prebral majniško deklaracijo, ki je predstavljala enega temeljnih dokumentov in zgodovini slovenskega naroda doprinesla na poti k samostojnosti. Sprva v javnosti neodmeven dogodek je proti koncu 1. svetovne vojne prerasel v množično deklaracijsko gibanje. Deklaracija, s katero so se Slovenci z drugimi južnoslovanskimi narodi monarhije izrekli za združitev v samostojno državo, pomeni pomemben mejnik v zgodovini združevanja Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno državo. Posledično imata dogodek in sama izjava pomembno vlogo pri razvoju državniške zavesti med Slovenci ter slovenske državnosti. Ob koncu leta 1917 je bil izvoljen za predsednika v tistem času najmočnejše slovenske politične stranke- Slovenske ljudske stranke. Na čelu stranke je ostal vse do svoje smrti v letu 1940. SLS in dr. Anton Korošec sta bila v 20 letih deležna večinske podpore takratnega slovenskega volilnega telesa, saj je na volitvah stranka dobivala skoraj 2/3 volilno podporo. Tako se je vloga SLS in njenega predsednika izražala tudi v Beogradu. Redkokateri slovenski politik je ustvaril takšno politično kariero, kot jo je ustvaril prav dr. Anton Korošec, katere vrh je bilo imenovanje za predsednika vlade v letu 1928.
