Ali lahko s pametnimi sistemi zmanjšamo količino zavržene hrane?
V svetu, kjer se naša življenja odvijajo vse hitreje in hitreje, se rado zgodi, da si zakrivamo oči pred ogromnimi količinami odpadne hrane, ki jih dnevno proizvajamo. Glede na to, da smo prednosti tehnologije in pametnih sistemov že izkoristili za to, da v roki držimo karseda napreden telefon in na televiziji gledamo film v najboljši resoluciji preko najhitrejše internetne povezave, lahko tehnološki napredek pripeljemo tudi v sistem ravnanja z odpadno hrano.
Najbolje bo, da najprej pregledamo nekaj statistike, ki je sicer lahko dolgočasna, vendar brez nje nimamo občutka o tem, kako velik je problem zavržene hrane.
Grobo gledano se zavrže približno ena tretjina vse pridelane hrane, poroča Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. To je približno tako, kot če bi za večerjo pripravili tri pice in eno od teh takoj zatem vrgli v smetnjak.
Ko hrano zavržemo, zapravimo vse vire, ki so bili porabljeni za njeno proizvodnjo, transport in skladiščenje, kot so zemljišča, voda in gorivo. Razen tega, da je seveda ta hrana izgubljena, čeprav bi lahko marsikoga nahranila, pa to pripomore tudi k večjemu onesnaževanju okolja. Pravzaprav je zavržena hrana odgovorna za osem do deset odstotkov vseh svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je več od vseh posameznih držav po svetu razen ZDA in Kitajske.
Vir slike: UNEP.
Poročilo Programa Združenih narodov za okolje ocenjuje, da je bilo v letu 2019 ustvarjenih okoli 931 milijonov ton odpadne hrane, od tega 61 odstotkov iz gospodinjstev, 26 odstotkov iz gostinskih obratov in 13 odstotkov iz maloprodaje.
Leta 2016 so organizatorji projekta EU FUSIONS (Uporaba hrane za družbene inovacije z optimizacijo strategij za preprečevanje nastajanja odpadkov) ugotovili, da v EU letno ustvarimo 88 milijonov ton odpadne hrane, kar pomeni 173 kilogramov hrane na prebivalca. Glede na to, da v Evropski uniji na prebivalca proizvedemo 865 kilogramov hrane, zavržemo približno 20 odstotkov vse hrane.
V polnosti preprečiti odpadno hrano je skoraj nemogoče, saj je pridelavo hrane težko popolnoma izenačiti njeni porabi, poleg tega pa bodo vedno kosi, ki za ljudi niso užitni.
Lahko pa odpadno hrano z optimizacijo in tehnologijo vsaj zmanjšamo, za preostanek pa poskrbimo, da je odvržen na okolju prijazen način. V nadaljevanju si bomo pogledali nekaj inovacij, s katerimi lahko to dosežemo.
Pametni zabojniki in kompostniki
Polni potencial pametne tehnologije in interneta stvari lahko izkoristimo predvsem z analizo in predelavo čimbolj obsežnih podatkov, ki pa jih moramo pred tem seveda pridobiti. Pri tem lahko pomaga umetna inteligenca, ki s pomočjo kamere zaznava, katere vrste hrane se meče stran in kako pogosto. Te podatke lahko potem uporabimo za celo kopico optimizacij.
Švicarsko podjetje je tako razvilo sodobno rešitev, imenovano KITRO. Gre za majhno napravo, ki jo namestimo nad zabojnik, v katerega navadno odvržemo hrano. Namenjena je predvsem za restavracije in hotele, kjer se dnevno vrtijo ogromne količine hrane.
Vir slike: KITRO.
Kaj počne KITRO? Vsakič, ko nek kos hrane odvržemo v zabojnik, KITRO fotografira, identificira in zabeleži to živilo, vključno z njegovo težo. Na tak način lahko gostinski obrati na enostaven način ugotovijo, katere hrane stranke ne jedo ter se temu prilagodijo. Z zmanjšanjem količine odpadne hrane pa tako tudi finančno privarčujejo.
»S svojo celovito rešitvijo nam je KITRO omogočil, da smo v ponudbo zajtrkov vnesli specifične spremembe, s katerimi smo zmanjšali odpadke in stroške,« je povedal Michael Vogt, generalni direktor švicarskega hotela Einstein St. Gallen.
Pri KITRO sporočajo, da s tovrstnim dokumentiranjem živilskih odpadkov njihove stranke količino odpadne hrane zmanjšajo tudi za polovico, letno pa prihranijo dva do osem odstotkov stroškov za živila.
Jean-Vital Domezon, generalni direktor hotela D’Angleterre v Ženevi, pravi, da jim je sistem pomagal poiskati neželene sestavine obrokov. »Zjutraj, ko ste za zajtrk prejeli umešana jajca, je krožnik krasil češnjev paradižnik. Potem pa smo po zaslugi Kitra ugotovili, da češnjevega paradižnika nihče ni pojedel,« je razložil.
Vir slike: Travelsort.
»Kje je torej smisel, da ga damo na krožnik, če ga nihče ne poje? Zdaj preprosto poskrbimo za to, kako je jed predstavljena, brez paradižnika. Konec meseca nam ostane nekaj kilogramov paradižnika, ki ga lahko, namesto da bi končali v zabojniku in kompostu, ponovno uporabimo ali jih preprosto ne nabavimo, kar ima za posledico manj odpadne hrane,« je še dodal Domezon.
Kaj pa v domačem okolju? Doma lahko temu, katero hrano zavržemo in koliko, sledimo tudi brez pametne tehnologije. Za tisto hrano, ki pa v vsakem primeru konča v zabojniku, si lahko omislimo pametni kompostnik.
Morda se beseda »pametno« pri kompostiranju zdi nekoliko nepotrebna. Vendar imamo za tiste med vami, ki v tem trenutku odvečne hrane (še) ne kompostirate, vprašanje: zakaj tega ne počnete?
Med najpogostejšimi razlogi bodo verjetno slab vonj, prostor in pa čas – hrana namreč potrebuje veliko časa, da se razkroji. Vse tri zadeve pa rešujejo pametni kompostniki, ki jih lahko postavimo kar pa kuhinjski pult.
Eden izmed takih je Lomi, ki čas kompostiranja skrajša iz nekaj mesecev na 20 ur ali celo manj. Zabojnik postavite na mizo ali omaro, vanj odvržete vsa živila, ki bi sicer pristala v smeteh in izberete enega izmed dveh načinov kompostiranja.
Vir slike: Lomi.
Najkrajši način je Eco-Express, s katerim se lahko na hitro znebimo živilskih odpadkov, ki nastanejo ob pripravi obrokov, kot so olupki in podobno. V roku štirih ur bo Lomi odpadke razgradil in sesekljal ter skupni volumen zmanjšal za kar 80 odstotkov.
Z načinom Grow, ki traja do 20 ur, pa bo Lomi ustvaril kompost, bogat s hranili in primeren za vrt ali rastline v loncih. Mimogrede, v vsakem primeru boste ubežali neprijetnemu vonju.
Domači kompostnik KALEA pa stoji na tleh in izgleda kot majhen koš za smeti. Hrano odložimo v komoro na vrhu, kjer jo KALEA zdrobi in odstrani vlago. Ko so kosi odvečne hrane sesekljani in posušeni, padejo v drugo komoro, kjer kompostnik ustvari optimalno temperaturo, nivo kisika in vlažnost, da odpadke pretvori v kompost. Kompost je pripravljen v 48 urah.
Pametne kuhinje in pametni hladilniki
Umetna inteligenca je lahko odlično orožje v boju proti odpadni hrani. Eden izmed načinov so pametni hladilniki, v katerih so nameščene kamere. Te kamere nato pregledujejo vsebino hladilnikov in nam na podlagi živil, ki so na voljo, predlagajo različne recepte. Tako ne bomo pozabili na tisto maslo, ki smo ga v zadnji del hladilnika odložili že pred meseci.
In ker je hladilnik pameten, se lahko nauči tudi to, katere recepte imamo najrajši ter seveda upošteva vse omejitve, ki jih morebiti imamo pri uživanju hrane.
Thejasvi Nagaraju in Shubhamangala B.R sta v svoji znanstveni objavi raziskovala tudi možnost uporabe umetne inteligence na tak način, da bi hladilnik lahko s pomočjo kamere zaznaval dotrajanost živil.
Umetno inteligenco bi lahko izučili, da bi prepoznala sadje in zelenjavo, ki je sveža, nekoliko zastarela, pokvarjena ali gnila. S pomočjo aplikacije bi nato lastnik hladilnika lahko dobival sporočila oziroma obvestila o tem, katero hrano je bolje čimprej porabiti.
Poleg tega, da z upravljanjem z odpadno hrano skrbimo za okolje, skrbimo tudi za naše denarnice. Tako da z nekaj truda, usmerjenega v zniževanje zavržene hrane, ne izgubimo popolnoma ničesar – lahko zgolj pridobimo.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
