Najnovejše ugotovitve: tri doze cepiva prinašajo večletno zaščito proti covidu-19
Število okužb po svetu pada, s čimer se postopoma znižuje tudi pritisk pandemije na družbo in gospodarstvo. Kljub temu pa znanstveniki še naprej raziskujejo pomen cepiv proti koronavirusu.
Po tistem, ko je večina ljudi sprejela idejo o tretjem odmerku, so v Izraelu že pričeli s podeljevanjem naslednje doze cepiva, torej četrte. Pred nekaj dnevi so četrti odmerek ljudem z oslabljenim imunskim sistemom začeli priporočati tudi v Italiji, prav tako pa ga odmerjajo tudi v Veliki Britaniji (po zgolj treh mesecih od tretjega odmerka) ter še nekaterih drugih državah.
Znanstveniki pa še vedno vztrajajo pri tem, da je še prezgodaj za takšne odločitve. Iz ameriške Uprave za hrano in zdravila poročajo, da bi bil najbolj primeren čas za četrti odmerek jesen, ko lahko spet pričakujemo porast okužb s koronavirusom.
»Preprosto nimamo dovolj podatkov, da bi vedeli, da je to dobra odločitev,« je v intervjuju prejšnji teden dejal dr. Peter Marks, ki vodi oddelek za cepiva Uprave za hrano in zdravila (FDA).
Glede na vrsto novih študij znanstvenikov iz ZDA, četrtega odmerka naj res ne bi potrebovali vsaj še nekaj mesecev, če ne celo nekaj let. In to ne glede na morebitne nove različice virusa.
Trije odmerki cepiva proti covidu-19, v nekaterih primerih celo samo dva, bi lahko bili dovolj, da večina ljudi vzpostavi dovolj močno zaščito pred resnim potekom bolezni in smrtjo za kar nekaj časa.
»Začenjamo opažati vse slabše rezultate pri večjem številu dodatnih odmerkov,« je dejal John Wherry, direktor Inštituta za imunologijo na Univerzi v Pensilvaniji. »Čeprav bi lahko četrti odmerek cepiva koristil ljudem, starejšim od 65 let, ali tistim, z visokim tveganjem za resen potek bolezni, je za večino ljudi najverjetneje nepotreben,« je dodal.
Različica omikron se sicer lahko izogne protitelesom (imunskim molekulam, ki preprečujejo, da bi virus okužil celice), ki se v telesu ustvarijo po dveh prejetih odmerkih cepiva proti koronavirusu. Znanstveniki pa so v najnovejši študiji ugotovili, da tretji odmerek mRNA cepiv, ki sta jih proizvedla Pfizer-BioNTech ter Moderna, spodbudi telo, da proizvede veliko širšo paleto protiteles.
Ta protitelesa bi najverjetneje zaščitila ljudi tako pred različico omikron, kot tudi pred novimi, ki bi se lahko bistveno razlikovale od prvotne različice. Poleg tega si lahko imunski sistem virus zapomni in tako zaščiti telo za več mesecev, če ne celo let, trdijo vsaj štiri študije, objavljene v najbolj priznanih strokovnih revijah v zadnjem mesecu.
Specializirane imunske celice, imenovane celice T, proizvedene po prejemu enega izmed štirih cepiv – Pfizer-BioNTech, Moderna, Johnson & Johnson ali Novavax, so v primerjavi z ostalimi različicami približno 80 odstotkov učinkovite proti omikronu. Glede na to, kako različne so mutacije različice omikron, obstaja zelo velika verjetnost, da bi omenjene celice ponudile podobno zaščito tudi proti katerikoli različici, ki bi se lahko pojavila v prihodnosti.
Strokovnjaki so zelo samozavestni glede teh ugotovitev, saj se ujemajo s tistimi glede izbruha SARS koronavirusa leta 2003 v Aziji, ki je terjal 800 življenj. Pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni temu virusu, so celice T nudile zaščito še 17 let.
»Spominski odzivi [imunskega sistema] lahko trajajo več let,« je dejala Wendy Burgers, imunologinja na Univerzi v Cape Townu, ki je vodila eno od študij, objavljeno v reviji Nature. »Možno je, da je odziv celic T dolgotrajen.«
Cepivo prav tako vtisne del virusa v tako imenovane celice B, ki lahko proizvedejo nova protitelesa v štirih ali petih dneh po tem, ko je bila oseba ponovno izpostavljena virusu.
Ta kombinacija celic T in B je verjetno razlog, da se je toliko ljudi, ki so prejeli dva ali celo tri odmerke cepiva, kljub temu okužilo z novo različico, vendar jih je le malo zbolelo z resnim potekom bolezni.
Države po svetu se za četrti odmerek odločajo predvsem zato, ker število protiteles naraste po vsakem novem odmerku (ali prebolelosti), vendar nato nedvomno upade v nekaj mesecih ali celo tednih.
»Sčasoma se bo dalo opaziti znižanje ravni protiteles, a če so spominske celice B in T še vedno tam, se lahko protitelesa razmeroma hitro vrnejo v akcijo,« je dejal Alessandro Sette, imunolog pri Inštitutu za imunologijo La Jolla, ki je vodil novo študijo celic T, objavljeno v Cell.
Celice B postajajo s časom vse bolj izpopolnjene, naučijo pa se prepoznati veliko različnih genetskih zaporedij virusov. Več časa kot delujejo, širši nabor različic virusa lahko preprečijo, kar načeloma pomeni, da prej kot se je oseba cepila, boljše je.