Naprej na vsebino

Branko Tomažič o preskrbi z žiti: Ni več časa za monitoring, čas je za akcijo

Državni svetnik in kmet Branko Tomažič je na vlado naslovil vprašanje kako in s kakšnimi ukrepi (mehanizmi) bo Vlada Republike Slovenije reševala nesorazmerja v skladu s strategijo »od vil do vilic« ter zagotavljala prehransko varnost oziroma prehransko samooskrbo v Sloveniji glede na vojno v Ukrajini, ki povzroča še dodaten dvig že tako enormno visokih cen energentov in mineralnih gnojil ter podražitev žit.

Ob tem je poudaril, da je že večkrat opozoril, da hrana postaja strateško orožje in prav to potrjujejo tudi zadnji dogodki v Ukrajini. Vprašal se je, ali je do napada na Ukrajino res prišlo zaradi NATA ali zaradi velikih zalog rudnin in tudi zaradi bogatega kmetijstva in velikih površin izredno rodovitne zemlje.

»Vse krize izpostavljajo pomen prehranske varnosti, saj je hrana, sploh v času vojne, strateška dobrina, zaradi česar se hrana draži, poleg tega se spreminjajo tudi oskrbne poti. V težnji po zagotovitvi prehranske varnosti in samooskrbnosti so zato ukrepi na področju kmetijstva v dani situaciji več kot nujni in potrebni takoj,« je opozoril.

Tomažič: Cene žit letijo v nebo iz 280 evrov za tono na 425 evrov. Vir slike: Pixabay.
Tomažič: Cene žit letijo v nebo iz 280 evrov za tono na 425 evrov.
Vir slike: Pixabay.

»Cene žit letijo v nebo iz 280 evrov za tono na 425 evrov, o gnojilih in energiji ne bi govoril, saj nam je to poznano,« je izpostavil in pojasnil, da lakota lahko nastopi iz različnih razlogov: naravnih katastrof, monokultur in zaradi vojn. »Slovenci se iz zgodovine nič ne naučimo, ali pa tisti, ki bi morali skrbeti za samooskrbo, se bojim, da jim je ta beseda tuja,« je bil kritičen.

Opozoril je tudi na to, da je Madžarska že prepovedala izvoz žit in dodal, da Slovenija več kot polovico vseh uvoženih žit uvozi iz Madžarske. Madžarska je ukrep, ki je stopil v veljavo takoj, sprejela 4. marca. Slovenija iz Madžarske pripelje med 60 in 80 tisoč ton žit letno, prav tako pa veliko žit uvozimo tudi iz Hrvaške. V Sloveniji sicer res pridelamo okoli 90 odstotkov vseh žit za svoje potrebe, a od tega le okoli 60 odstotkov krušnih žit (pšenica, pira in rž).

Madžarski namestnik ministra za kmetijstvo Zsolta Feldmana je po sprejetju odloka sicer pojasnil, da Madžarska ne prepoveduje izvoza pšenice, ampak ga omejuje – z drugimi besedami: najprej poskrbijo zase. Kaj lahko se torej zgodi, da uvoza iz Madžarske ne bo, vsaj ne v taki količini, kot je bilo to v preteklih letih.

Za prepoved ali omejitev izvoza so se odločile tudi Turčija, Argentina, Moldavija in nekatere druge države. Srbija je včeraj sprejela ukrep, s katerim se v četrtek zaustavi izvoz pšenice, koruze in olja, z namenom zagotoviti dovolj hrane za domače potrebe.

Prevoz žita. Vir slike: slike Kmečki glas.
Prevoz žita.
Vir slike: slike Kmečki glas.

Tomažič je spomnil tudi na to, da je že ob nastopu epidemije covida-19 podal nekaj predlogov za povečanje samooskrbe, a odgovorni so namesto o tem, kako bomo pridelali hrano v Sloveniji, razmišljali o tem, kako jo bomo v Slovenijo pripeljali. Tako, pravi, je tudi danes. »Ob sprejemanju strategije slovenskega kmetijstva in strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) ni pravih ciljev in vzvodov za povečanje pridelave hrane,« je dodal.

»Ukrajinska kriza je ponovno razgalila nemoč in ranljivost slovenske samooskrbe oziroma prehranske varnosti. Kmetje za to nismo krivi. Zaradi enormnega dviga cen energentov in surovin prihaja do negativnega poslovanja v kmetijstvu in posledično do zmanjševanja pridelave in proizvodnje hrane. Če se odkupne cene pridelkov in proizvodov ne bodo ustrezno zvišale nad raven stroškov proizvodnje, ne bomo dosegli realnega povečevanja samooskrbe, ampak se bo pridelava v prihodnje le še zmanjševala,« je dejal.

Izrazil je zaskrbljenost, da se bodo zaradi posledic vojne v Ukrajini energenti in mineralna gnojila še dodatno podražila. »Opuščanje rabe mineralnih gnojil je sicer lahko priložnost za trajnostno kmetovanje, vendar je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se pridelava ne bo še bolj zmanjšala, česar si ne smemo privoščiti ob že tako nizki stopnji samooskrbe. Prav tako se beleži podražitev žit, kar bo vplivalo tudi na rejo živali. Ker so cene žit generator ekonomskih odnosov v kmetijstvu in agroživilstvu, bo cenovno neravnovesje posredno vplivalo na vsa področja družbe,« je opozoril Tomažič.

Če ne bomo zaorali, ne bomo sejali in ne bo žita, opozarja Žveglič. Vir slike: Thinkstock.
Če ne bomo zaorali, ne bomo sejali in ne bo žita, opozarja Žveglič.
Vir slike: Thinkstock.

Da so vplivi vojne v Ukrajini na kmetijstvo že zelo veliki, je včeraj na novinarski konferenci opozoril tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in ob tem pozval vlado, da »preuči možnost, da, če bo treba, kmetom zagotovi gorivo iz blagovnih rezerv. Kmetje rabimo nemoteno preskrbo, saj je gorivo nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobrina. Če ne bomo zaorali, ne bomo sejali in ne bo žita,« je dodal.

Ministrstvo za kmetijstvo miri, da naj bi bila žita letos posejana na več hektarjih kot pred letom dni, a to nam še nič ne pove o tem, kakšen pridelek lahko pričakujemo, saj gre za tovarno pod milim nebom. Pridelek je vprašljiv tudi zaradi večjih stroškov pridelave, med te stroške spada tudi dognojevanje, ki ima neposreden vpliv na količino pridelka. Časnik Finance je včeraj poročal, da nekateri slovenski mlinarji iščejo možnost za predčasen nakupi žit. »Po naših neuradnih informacijah so se nekateri slovenski mlinarji in trgovci z žitom takoj obrnili na pridelovalce in hoteli kupiti pšenico predčasno ali po tako imenovani opciji »na zeleno«. Nakup »na zeleno« pomeni, da si poskušajo že v času setve ali celo pred setvijo zagotoviti pridelek,« so zapisali.

Kaj to pomeni, smo vprašali tudi Branka Tomažiča, ki je v telefonskem pogovoru za časopis Slovenec dejal, da kot kaže mlinarji razumejo resnost situacije in so stopili v akcijo: »Zdaj ni čas za ustanavljanje skupin za monitoring, zdaj je čas za akcijsko skupino, ki bo kmete pozvala, jim svetovala in jim pomagala poskrbeti za preskrbo z žiti,« je dodal in predlagal, da se vzpostavi socialno partnerstvo med vsemi deležniki; kmetom, živilsko industrijo, trgovino, potrošnikom in državo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice