Pred nekaj dnevi so ukrajinske oblasti sporočile, da je Černobilska jedrska elektrarna ostala brez električnega napajanja.
Razlog najprej ni bil popolnoma jasen, vendar pa je Ukrenergo, državna elektroenergetska družba, za izpad obtožila ruske čete, ki so elektrarno zavzele v začetnih dneh invazije. Čeprav Černobil ni več delujoč, ni bil nikoli popolnoma zapuščen in še vedno zahteva redno upravljanje in vzdrževanje. Povedali so še, da ima elektrarna tudi dizelske generatorje, ki bodo električno omrežje stavbe lahko poganjali vsaj 48 ur.
Novica je povzročila vsaj nekaj nelagodja, k čemer je vsekakor dodatno prispevala tudi izjava ukrajinskega ministra za zunanje zadeve, Dmytro Kuleba, v kateri je povedal, da bodo po 48 urah začele uhajati radioaktivne snovi.
Vir slike: AFP.
»Rezervni dizelski generatorji imajo 48-urno zmogljivost za napajanje jedrske elektrarne v Černobilu. Po tem se bodo hladilni sistemi skladišča izrabljenega jedrskega goriva ustavili, zaradi česar bodo uhajanja [radioaktivnih snovi] neizbežna,« je zapisal na Twitterju.
Nekateri mediji so izjavo povzeli na način, ki je še dodatno podpihoval strah in paniko, kar je lahko v trenutnem obdobju skoraj nevarno, vsekakor pa je popolnoma nepotrebno. Res je, Černobil, kot kraj najhujše jedrske nesreče na svetu leta 1986, in »izguba električne energije« v istem stavku pač ne zvenita najboljše.
Vendar pa je potrebno vedno poslušati tudi strokovnjake, ki so že na dan incidenta poudarjali, da ni nobene jedrske nevarnosti. Rafael Grossi, generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), je dejal, da se tudi brez električnega napajanja izrabljeno jedrsko gorivo ne more toliko segreti, da bi povzročilo nesrečo.
Iz IAEA so sporočili tudi, da ne vidijo »nobenega kritičnega vpliva na varnost« v kompleksu. Ameriška jedrska družba se je strinjala in dejala: »Izguba električne energije je resna zadeva, vendar ne predstavlja grožnje javnosti.«
»Strokovnjaki danes predvsem mirijo in pojasnjujejo, da generatorji za ohlajanje izrabljenega goriva sploh niso potrebni,« je medtem na Twitterju zapisala platforma podpornikov jedrske energije Jedrska.si.
Vir silke: jedrska.si.
»Vsi reaktorji v elektrarni so bili zaustavljeni pred letom 2000. Po zaustavitvi so izpraznili sredice vseh treh nepoškodovanih reaktorjev. Gorivo iz teh sredic so prestavili v mokro skladišče izrabljenega jedrskega goriva. Ker v sredicah reaktorjev jedrske elektrarne v Černobilu ni več goriva, ne more priti do taljenja sredice in zato ni tveganja, da bi se jedro talilo,« so stanje opisali na spletni strani.
»Jedrsko gorivo po tem, ko pride iz reaktorjev, še več let oddaja toploto, zato mora ostati v vodi in se ohlajati. Že v petih letih se zaradi naravnega radioaktivnega razpada količina oddane toplote toliko zmanjša, da gorivo ne potrebuje več hlajenja v vodi in se lahko prestavi v suho skladišče. V Černobilu se gorivo hladi že več kot 20 let.«
Jedrske elektrarne načeloma potrebujejo električno energijo za črpalke, ki dovajajo hladno vodo, da preprečijo pregrevanje jedrskega materiala. Toda gorivo v Černobilu je dovolj staro, da obtočne črpalke niso potrebne. Poleg tega pa so pri IAEA dejali, da ima Černobil dovolj vode v svojih hladilnih bazenih, kjer hranijo radioaktivne odpadke.
Kdo je res v nevarnosti?
Kot so nadaljevali pri Jedrska.si, je v resnični nevarnosti 210 operaterjev, ki so tam ujeti že od 24. februarja: »Nimajo možnosti, da bi jih zamenjala druga ekipa.«
Vir slike: AP.
Delavci še naprej opravljajo svoje naloge in vzdušje naj bi bilo mirno, a BBC poroča, da so razmere na lokaciji težke, hrana in zdravila pa omejena. Vse bolj pogosta je tudi skrb, da bi stres lahko vplival na njihovo zmožnost varnega opravljanja svojih nalog v jedrski elektrarni.
Ukrajinski minister za energijo German Galushchenko je dejal, da je osebje najverjetneje zdaj že »duševno izčrpano« in dodal, da bi morala biti zaščita ukrajinskih jedrskih elektrarn prednostna naloga »za EU, svet in ne samo za Ukrajino«.
Powered by Contextual Related Posts
