Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu

»Nič ne pomaga!«

»Cela država vpije o korupciji, ki se je razpasla in vsak dan raste pod demokratsko-radikalnim režimom s samostojnim priveskom,« se je začel eden izmed prispevkov o politiki v takratnem Slovencu.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

»Vsa javnost se sprašuje, kako je to mogoče v državi, v kateri imajo vendar široki sloji ljudstva živo zavest poštenosti. Ali ni v državi človeka, ki bi napravil tej javni in sistematični korupciji konec? Ali čakajo morda državni krmarji na to, da v ljudstvu prekipi nevolja in samo napravi red,« so se spraševali.

Pogled na Ljubljano leta 1922. Vir slike: Sašo_Renton.
Pogled na Ljubljano leta 1922.
Vir slike: Sašo_Renton.

V nadaljevanju so zapisali, da se zdi, da si »vladni mogotci« želijo takšnih izgredov zato, da bi lahko z nasiljem podaljšali svoj režim. »Na to kažejo vsaj pojavi od vlade plačanih jugofašistov v Splitu in drugod, kjer nemoteno in nekaznovano pobijajo državljane opozicionalnih strank. Je to nevarna igra, ako se na ta način dražijo od peščice vladnih protežirancev najširši ljudski sloji.«

Pomoč za lajšanje posledic suše

Eden izmed poslancev Jugoslovanskega kluba je pri ministru za socialno politiko zahteval, da vlada pomaga krajem, ki trpijo za posledicami suše. »Minister za socialno politiko je to podporo odklonil, ker je poveril vso akcijo edino samostojnemu ‘Ekonomu’ ter liberalnim zadrugam ter nakazal vsaki 1 milijon dinarjev,« je poročal časopis Slovenec. Jugoslovanski klub je nasprotoval in »protestiral proti taki strankarski korupciji.«

Konec nemirov v Albaniji

Prispela so poročila, da so vladne čete porazile »albanske vstaše«, vlada pa se je vrnila v glavno mesto Tirana in ponovno prevzela oblast. »Ahmed beg je izdal proglas na narod, v katerem poživijo vse zveste Albance k miru in redu in k sodelovanju z vlado, ki je tako potrebno v teh težkih dneh, katere sedaj preživlja Albanija,« je zapisal časopis Slovenec.

Albanske politične osebnosti nekaj let po ponovni vzpostavitvi oblasti. Vir slike: Getty Images.
Albanske politične osebnosti nekaj let po ponovni vzpostavitvi oblasti.
Vir slike: Getty Images.

Po njihovem poročanju so določene entitete, ki so bile v službi Italije, želele uničiti neodvisnost Albanije. Uporniki so postavili svojo vlado, ki pa je obstala samo pet dni, nato pa se je vkrcala na italijanski parnik in pobegnila.

Mednarodna zdravstvena komisija

V tistih dneh je bila na sporedu otvoritev mednarodne zdravstvene konference. »Zunanji minister Skirmunt je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil svoje veselje nad tem, da so se vse vlade, tudi sovjetska odzvale vabilu,« so poročali v prispevku.

Minister je pozval, da se vse razpoložljive moči usmeri v omejevanje nevarnosti epidemij, ki so takrat razsajale na vzhodu. Takratni generalni tajnik zveze narodov profesor Nitobegy je nato razpravljal o nevarnostih, ki ogrožajo Evropo in je omenil korake, ki jih je poljska vlada naredila na tem področju.

O redukciji poštnih uradnikov in železničarjev

Slovenec je poročal tudi o seji Komisije za redukcijo uradništva, na kateri se je razpravljalo o redukciji poštnih uradnikov in železničarjev. Eden izmed slovenskih poslancev je odločno zahteval, da se v Sloveniji ne sme ukiniti prav nobeno delovno mesto poštnih uradnikov, ker jih je že tako bilo premalo. Pravzaprav je poslanec vztrajal pri tem, da se ustanovijo novi poštni uradi.

Isti poslanec je zahteval tudi to, da se železničarjem izboljša gmotno stanje, »ker se bodo v nasprotnem slučaju sami reducirali.« Železničarji so namreč takrat že sami zapuščali železniške službe.

Komisija je na koncu res sklenila, da se v Sloveniji »ne črta nobeno mesto poštnih uradnikov, razen onih mest, ki so ustavljena v fiktivni proračun in ki še niso zasedena.«

Predstavnik ministrstva za promet se je strinjal z dejstvom, da se železniške delavce ne sme odpuščati, vendar samo tistih, »ki vestno izvršujejo svojo dolžnost, vendar pa so v statusu tudi taki, ki ne izvršujejo svoje službe razen v slučajih, ko se kot železniški uradniki vozijo brezplačno po železnicah.«

Slovenski poslanec je v svoji izjavi po koncu seje dejal, da komisija ne sme pozabiti tudi na redukcijo števila ministrov.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice