Koliko se je steklo v in koliko je odteklo iz državnega proračuna v prvih treh mesecih tega leta

Začela so se predvolilna soočenja, na katerih je močno priljubljena tema tudi stanje javnih financ. Na eni strani nas poskušajo prepričati, da bomo zaradi davčnih razbremenitev in na novo sprejetega zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj olajšav in nekoliko višje plače, propadli. Hkrati nam razlagajo, da je stanje v Sloveniji naravnost katastrofalno, da so ljudje lačni, nagi, bosi in še zebe jih, hkrati pa država še nikoli ni bila tako zadolžena kot je danes. Na drugi strani nas poskušajo prepričati, da nam tako lepo, kot nam gre sedaj, še nikoli ni šlo. Brezposelnost je rekordno nizka, gospodarska rast je nadpovprečna. Na lastni koži sicer samo občutimo kar pač občutimo: kakor kdo in kakor komu.

Čeprav so tudi številke lahko močno orodje manipulacije, se bomo tokrat ne glede na vse naslonili nanje. In sicer na uradne številke, ki jih je v sporočilu za javnost posredovalo Ministrstvo za finance RS.

Proračunska dinamika je ugodna

Dinamika proračunskih gibanj je bila v prvem letošnjem četrtletju tako na strani prihodkov kot tudi odhodkov ugodnejša od načrtov, je ministrstvo za finance zapisalo v izjavi za javnost. In sicer so prihodki v prvih treh mesecih dosegli nekaj manj kot 3,07 milijarde evrov (27,1 % več kot v enakem obdobju lani in 29,8 % več kot v enakem obdobju leta 2019). Odhodki so v prvih treh mesecih znašali približno 3,33 milijarde evrov (9,6 % manj kot v primerljivem obdobju lanskega leta).

Primanjkljaj v državnem proračunu je v prvem četrtletju leta 2022 znašal 260 milijonov evrov. Proračun za letošnje leto predvideva 2,47 milijarde evrov primanjkljaja – v prvi četrtini leta smo tako od predvidenega »pokurili« 14,2 % načrtovanega primanjkljaja.

Prilivi v davčno blagajno so višji

Prilivi v davčno blagajno iz naslova davčnih prihodkov, dohodnine, trošarin in od davka na dodano vrednost so višji kot v enakem obdobju lani. Zvišali so se tudi nedavčni prihodki, največ pa je k večjim prilivom prispevalo uspešno črpanje evropskih sredstev.

V številkah:

• prilivi od davčnih prihodkov so v prvih treh mesecih dosegli nekaj manj kot 2,40 milijarde evrov in so za 22,1 % višji kot v enakem lanskem obdobju;
• prilivi od dohodnine so znašali 468,1 milijona evrov in so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 15 %;
• prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so narasli za 22,1 % na 246,7 milijona evrov;
• prihodki od trošarin so dosegli 327 milijonov evrov in so bili za 6,1 % višji kot v enakem obdobju lani; prilivi od davka na dodano vrednost so narasli za 32,4 % na nekaj manj kot 1,07 milijarde evrov;
• nedavčni prihodki so v prvih treh mesecih dosegli 212,5 milijona evrov, kar je 13,7 % več kot v enakem obdobju lani;
• iz Evropske unije smo v prvih treh mesecih prejeli 397,7 milijona evrov, kar je 165,8 milijona evrov oziroma 41,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.

Izdatki iz davčne blagajne

Izdatki za plače, subvencije in transfere posameznikom so bili zaradi prenehanja ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19 v prvih treh mesecih nižji kot v enakem obdobju lani. Znižali so se tudi izdatki za brezposelne zaradi nižjega števila nezaposlenih.

V številkah:

• za stroške dela smo namenili 370,6 milijona evrov oziroma 5,2 % manj kot v enakem času lani;
• za subvencije smo namenili 38,7 % manj oziroma 175,5 milijona evrov;
• za transfere posameznikom in gospodinjstvom je šlo 470,7 milijona evrov oziroma 43,7 % manj kot lani;
• transferji za nezaposlene so se znižali za 14,8 milijona evrov ali 25,2 %.

V prvem letošnjem četrtletju so izdatki za obresti znašali 333,1 milijona evrov, kar je 52,5 milijona evrov manj kot v primerljivem obdobju lani.

Nekaj manj kot 17 odstotkov oziroma 145,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju preteklega leta je šlo iz proračuna za investicije. Za 20 do 25 odstotkov višji investicijski transferji občinam in javnim zavodom po prepričanju ministrstva omogočajo razvoj na lokalni ravni.