Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu

Potres v Srbiji

Pred 100 leti so v Slovencu poročalo o močnem potresu, ki je stresel celo Srbijo. Na zgradbah je nastalo ogromno škode, prav tako je potres zahteval več žrtev.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Zgodili so se trije sunki, najbolj pa so jih čutili v Beogradu in takratnem mestu Zemun. V mestu Aleksinac se je zrušilo več starih hiš, dve osebi sta izgubili življenje, več pa je bilo ranjenih. Podobna poročila so prihajala tudi iz drugih krajev.

Slovenec je poročal o močnem potresu v Srbiji. Slike posledic potresa enega izmed srbskih časopisov. Vir slike: kragutin_eBay.
Slovenec je poročal o močnem potresu v Srbiji. Slike posledic potresa enega izmed srbskih časopisov.
Vir slike: kragutin_eBay.

»V Belgradu je nastala velika panika, Balgrajčani so bili ravno pri obedu, ali pa sedeli po kavarnah,« je pisal Slovenec. »Ko so se pričela majati tla, so vsi bežali na ulice in v strahu pričakovali, kaj bo. Potres po mnenju strokovnjakov ni bil vulkanskega značaja, temveč je posledica uravnavanja zemeljskih plasti v geološkem smislu in se bode slični sunki najbrže še ponavljali.«

Dražje cene papirja

V tistih časih je Slovenec bil ponovno prisiljen v višanje cene naročnine na časopis, saj je po novem letu poskočila cena papirja. »Vse naročnike pa prosimo, da nam vkljub temu ostanejo zvesti in nam pridobe še novih naročnikov, da bomo z združenimi močmi lažje izvojevali boj, ki ga mora biti časopisje, kot še nikdar poprej,« so zapisali. V mislih so imeli takratne politične in ekonomske razmere po celi Evropi, zaradi katerih je do takrat prenehalo izhajati že skoraj 4000 časopisov.

Časopisi po Evropi so množično začeli izginjati. Vir slike: Dave_Shorpy.
Časopisi po Evropi so množično začeli izginjati.
Vir slike: Dave_Shorpy.

Strokovna šola v Ljubljani

»V strojnih tovarnah in livarnah je bila te dni otvorjena strokovna šola za vajence tega podjetja, pri nas bržkone prva te vrste,« so poročali pri Slovencu. Šlo je za šolo, ki je bila ustanovljena znotraj tovarne, njen namen pa je bil dati učencem »temeljito strokovno izobrazbo ter jih usposobiti za prvovrstno kvalificirane delavce in poznejše samostojne vodje večjih podjetij«.

V tovarni so uredili učilnico, ki je bila opremljena z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki, pouk pa je trajal osem mesecev. Poučevala sta dva profesorja, eden blagoznanstvo (SSKJ: nauk o surovinah in njihovi predelavi), drugi pa računstvo in geometrijo. Domači uradnik pa je učence uril v strokovnem risanju. Učencem je bil določen tudi poseben čas, ko so pod nadzorom ponavljali učno snov. »Šolo je zamislil ravnatelj g inž. Boncelj. Želeti bi bilo, da bi dal ta zgled tudi drugim večjim podjetjem pobudo za vsestransko temeljito izobrazbo delavskega naraščaja,« so zaključili.

»Zločin nad državnimi cestarji«

Pri časopisu Slovenec so izvedeli, da je vlada v Beogradu nameravala ob naslednji redukciji državnega kadra odpustiti 68 državnih cestarjev v Sloveniji. Vzroka ni težko najti, so bili prepričani. »Povišali so vsem višjim uradnikom znatno dnevnice, kar pa naj občutijo cestarji na svoji koži. Država hoče torej uničiti ubogo cestarsko paro, ki pol svojega življenja itak preživi na cesti,« so zapisali.

Cestni delavci so bili v letu 1922 v nevarnosti. Vir slike: Chronicle Live.
Cestni delavci so bili v letu 1922 v nevarnosti.
Vir slike: Chronicle Live.

Poslanci so nedolgo pred tem poudarjali, da bodo reducirali samo delovna mesta, ki so sicer predvidena v proračunu, ampak še niso zasedena. »Pri vsem tem pa vendar hočejo ljudski krvosesi v Belgradu spraviti nižjega državnega uslužbenca v obup. Prejemki se itak niso zvišali kljub raznim dokladam in dnevnicam in neznosna draginja divja ter se veča od dne do dne, da čimprej spravi iz ravnovesja nižje sloje, med katerimi se nahajajo tudi državni cestarji,« so nadaljevali.

Spomnili so tudi na pomembno vlogo cestarjev: »Državni cestarji so bili ob prevratu med onimi, ki so po deželi vzdržali red na cestah. Državni cestarji so navdušeno pozdravili novo jugoslovansko narodno državo, ker so bili uverjeni, da bodo možje, ki izhajajo iz Istega naroda, imeli več razumevanja za njih težnje nego tuja švabska peta. Kakor mnogi, so se tudi cestarji zmotili in za njih vestno izvrševanje službe se jih trpinči, kar ne bo brez slabih posledic.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice