Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Malarija v Srbiji

Slovenec je v tistih dneh pisal o tem, da se je v Srbijo odpravilo več komisij, ki so raziskovale na kakšen način bi lahko zajezili širjenje malarije. V Skopju so v ta namen ustavili posebne zavode.

Srbi so se še kar nekaj desetletij po tem spopadali s to boleznijo, ki se je med drugim razširila tudi po celem Beogradu.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Slovensko časopisje v ZDA

V mestu Cleveland v ZDA je v tistem času pričel izhajati nov slovenski časopis »Naš prapor«. Glavni urednik je bil župnik J. Škur, časopis pa je izhajal dvakrat na mesec z letno naročnino v višini dva ameriška dolarja. V današnjem okolju bi to pomenilo dobrih 34 dolarjev oziroma 31 evrov.

Slovenec je poročal o novem slovenskem časopisu, ki je začel izhajati v ZDA.  Ameriški Cleveland v letu 1922. Vir slike: Cleveland Public Library Digital Gallery.
Slovenec je poročal o novem slovenskem časopisu, ki je začel izhajati v ZDA. Ameriški Cleveland v letu 1922.
Vir slike: Cleveland Public Library Digital Gallery.

Uredništvo je poslanstvo časopisa opisalo tako: »Treba nam je prepričanja; treba nam je velikih ciljev. Upreti moramo poglede kvišku, kjer je Kristus, ki je ,včeraj in danes in vekomaj. Iz večnosti sije luč, ki more edina razsvetljevati tmine človeškega bitja: iz višine je mila Luč, ki sije iz vekov v veke ter je vir resnice in življenja! To je naše načelo! — To je naš prapor!«

»Žrtev vojaške krutosti«

V Slovenskih Bistrici so bili potniki vlada priče žalostnemu dogodku. Srbski vojak je na železniško postajo pripeljal mladeniča, oblečenega v civilna oblačila, ki je nato poskusil pobegniti.

Vojak je za njim štirikrat ustrelil, ne da bi ga zadel. S petim strelom ga je ranil v roko, po tem pa se je mladenič ustavil, se obrnil in čakal. Vojaku se mu je približal in ko je stal pred njim, povedal nekaj besed, dvignil orožje ter mladeniča ustrelil v trebuh.

Zdravnik, ki je bil ravno na postajo, je pregledal rano in povedal, da zanj ni več pomoči. Mladenič je čez nekaj minut izdihnil.

Razglednica iz Slovenske Bistrice. Vir slike: Facebook stran Grad Slovenska Bistrica.
Razglednica iz Slovenske Bistrice.
Vir slike: Facebook stran Grad Slovenska Bistrica.

»Občinstvo se je zgražalo nad živinskim početjem tega ‘junaka’, (ki ne zadene drugače, kakor če nastavi puško na trebuh svoji žrtvi) in ki je na ta način povečal število onih, ki so v zadnjem času izgubili svoje mlado življenje. Pripominjam še, da je bilo v nevarnosti več železniških uslužbencev, ker se je streljalo brez premisleka. Radovedni smo, ali se bo ta kričeč slučaj kaj preiskal,« je zaključil avtor.

Katoliška in pravoslavna Velika noč

Iz Sarajeva je eden izmed časopisov poročal, da so v soboto, 15. aprila 1922, veliko noč praznovali katoličani. Na praznovanje so povabili tudi vojaško oblast in jo prosili, da dovoli vojakom katoliške vere udeležbo na slovesnosti. Vojska se povabilu ni odzvala, vojaška godba in pevski zbor ni nastopil, vojakom pa udeležba ni bila dovoljena.

Slovenec je poročal o praznovanju velike noči v Sarajevo v letu 1922. Vir slike: Portal Doznajemo.
Slovenec je poročal o praznovanju velike noči v Sarajevo v letu 1922.
Vir slike: Portal Doznajemo.

Naslednji dan, v nedeljo, pa je bilo drugače. Takrat so veliko noč praznovali pravoslavni kristjani. Te slovesnosti pa se je udeležila vojaška godba in vojaška parada, streljali so topovi in prisoten je bil tudi cel častniški pevski zbor.

Razgrajanje v Križu pri Trstu

Iz vasi Križ pri Trstu so prihajale neprijetne novice o sporih med Slovenci in določenimi Italijani. Na nedeljo, ko se je praznovala velika noč, je bila v ta namen organizirana slovesnost.

»Veličastna je bila velikonočna procesija. Celo morje trepetajočih lučic, veličastno petje, dobra godba in pobožna molitev je napravila slavnostno razpoloženje, ki je vladalo tudi na Veliko nedeljo. Vse je bilo veselo, govorilo se je le o veličastni procesiji in lepem petju,« je poročal Slovenec. »Popoldne pa so začeli domači fašisti svoje komedije.«

Nekaj mladih fantov je namreč po cestah in gostilnah izzivalo prebivalce. V neki gostilni je prišlo tudi do spopada, karabinjerji pa so nato zaprli vse gostilne v vasi.

Razgrajanje se je nadaljevalo tudi na velikonočni ponedeljek. »Fantom so trgali robce iz žepov: rdeče — češ da so slovenski, zelene — češ da italijanskih niso vredni. Karabinjeri so vse mirno gledali. Ganili so se šele, ko se je fašist spotaknil in mu je gorjača padla iz rok. Bliskovito jo je nekdo pobral in dal fašistu, kar je iskal. Sedaj so seveda nastopili karabinjerji. Pa ne, da bi zaprli fašiste, začeli so aretirati Slovence, ki so proti tej krivici burno protestirali,« je pisalo v prispevku.

»Na svojo dvatisočletno kulturo ponosna Italija — tako si ne boš pridobila naših srci — Primorci praznujemo Veliki petek, a za Velikim petkom pride tudi za nas Velika noč — dan vstajenja! To upanje je v naših srcih,« so zaključili.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice