Naprej na vsebino

Gospodarske zbornice po Evropi najbolj opozarjajo na dvig cen energije

26 gospodarskih zbornic članic Evropske Unije je v raziskavi, ki jo je konec marca 2022 izvedlo združenje Eurochambres, posredovalo informacije in mnenja o gospodarskih posledicah vojne v Ukrajini po Evropi. Z raziskavo so poskušali ugotoviti kratkoročni in dolgoročni učinek vojne na nacionalni in evropski ravni.

Eurochambres je združenje evropskih gospodarskih in industrijskih zbornic, ki je bilo vzpostavljeno leta 1958 kot odgovor na ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti.

Predsednik združenja Eurochambres, Luc Frieden. Vir slike: Eurochambres.
Predsednik združenja Eurochambres Luc Frieden.
Vir slike: Eurochambres.

Združenje zastopa več kot 20 milijonov podjetij v Evropi skozi 45 članov (43 nacionalnih združenj gospodarskih in industrijskih zbornic ter dve mednarodni zbornični organizaciji) in evropsko mrežo 1700 regionalnih in lokalnih zbornic. Več kot 93 odstotkov teh podjetij je malih in srednje velikih podjetij (MSP), vsa skupaj pa zaposlujejo več kot 120 milijonov ljudi.

Kratkoročne gospodarske posledice vojne

Glede kratkoročnih gospodarskih posledic na državni ravni je kar 92 odstotkov anketirancev izpostavilo dvig cen energije. Navedene so bile tudi posledice odvisnosti zasebnih gospodinjstev od ruskega plina, vključno z dodatnim pritiskom na nacionalne vlade.

88 odstotkov anketirancev meni, da so težave, povezane z dobavo surovin (kovine, kmetijska gnojila, paladij, nikelj, aluminij, titan, neonski plin za proizvodnjo polprevodnikov) hude, predvsem zaradi potrebe po iskanju alternativnih dobavnih poti in s tem povezanega povečanja stroškov za logistiko in transport.

Gospodarska zbornica Slovenije. Vir slike: Visit Ljubljana.
Gospodarska zbornica Slovenije.
Vir slike: Visit Ljubljana.

S širšega vidika je 77 odstotkov anketiranih zbornic izpostavilo težave, povezane z motnjami dobavnih verig zaradi konflikta. 65 odstotkov zbornic je navedlo, da je na njihove člane vplival zmanjšan dostop do blaga. 62 odstotkov pa se strinja, da je nenavadno visoka raven inflacije dodatno poslabšala rast cen zemeljskega plina in nafte poleg tega pa je vplivala tudi na povišane cene hrane.

Tretjina anketirancev je poudarila, da sankcije proti ruskim plačilom – na primer pri uporabi sistema SWIFT – povzročajo precejšnje težave pri vsakodnevnem poslovanju (plačila in nakazila). Po napovedi Rusije, da bo plačila za zemeljski plin sprejemala v ruskih rubljih, in odločitvi Evrope, da diverzificira svoje vire plina, so dodatno povišanje cen energije in stroškov med kratkoročnimi skrbmi podjetij.

Na podjetja vplivata tudi obvladovanje humanitarne krize in potreba po zagotavljanju nemotene integracije ukrajinskih beguncev na trg dela. Kratkoročno to predstavlja skrb predvsem v državah, ki mejijo na Ukrajino, kot so Poljska, Romunija, Madžarska in Moldavija.

Iz nekaterih držav napovedujejo drastično zmanjšanje ruskih turistov spomladi in poleti. Omejitve letalskih potovanj za Ruse so že sedaj vplivale na gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma.

Dolgoročne ekonomske posledice vojne na nacionalni in evropski ravni

Že omenjeno zvišanje stroškov energije in drugih surovin naj bi po mnenju 77 odstotkov anketirancev imelo tudi srednjeročne in dolgoročne posledice. 73 odstotkov zbornic je dejalo, da bodo višji stroški ogrozili okrevanje večine gospodarstev po pandemiji, medtem ko jih 65 odstotkov pričakuje, da se bo visoka inflacija nadaljevala tudi v dolgoročnem obdobju.

Gospodarska zbornica v Italiji. Vir slike: Treviso Today.
Gospodarska zbornica v Italiji.
Vir slike: Treviso Today.

Ogroženi so trgovinski in politični odnosi EU z Rusijo, zaradi česar polovica anketiranih zbornic poudarja potrebo po diverzifikaciji virov oskrbe. Evropa pa bi morala postati bolj gospodarsko samozadostna in to brez izgube konkurenčnosti na mednarodnem trgu.

Evropa bi morala povečati tudi svojo avtonomijo v živilskem sektorju. Potrebna so nova finančna orodja za podporo državam članicam, pa tudi skupni ukrepi za zajezitev razdrobljenosti dobavne verige, s čimer se strinja 65 odstotkov anketirancev.

19 odstotkov zbornic je pozvalo vlade, da preuredijo svoje prednostne proračunske izdatke, zlasti glede tiste za oborožitev in obrambo kot odgovor na povečane varnostne grožnje.

23 odstotkov sodelujočih v raziskavi je navedlo možnost strukturnih sprememb na trgu dela zaradi ogromnega izseljevanja ukrajinskih beguncev v sosednje države. V kolikor ne bodo nemudoma uvedeni omilitveni ukrepi, bo to povzročilo dvig stopnje brezposelnosti.

Dejavnosti in pobude gospodarskih zbornic v odgovoru na vojno

Številne zbornice so vzpostavile službe za pomoč podjetjem, ki imajo vprašanja o svojih poslovnih odnosih z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino (vpliv sankcij, plačil, pogodb in podobno). Vzpostavljene so bile tudi delovne skupine in novi pogovori v različnih poslovnih sektorjih in gospodarskih skupinah.

Zbornice so vladam poslale predloge in priporočila za nujne ukrepe, s katerimi bi lahko ublažili vpliv na gospodarstvo, zlasti na podjetja.

Predlagani ukrepi vključujejo nadomestila, kot je državna pomoč za plin, oprostitev davka na dohodek za podjetja, na katera je negativno vplival dvig stroškov energije, davčno podporo naložbam v obnovljive vire energije, prerazporeditev dodatnih sredstev v digitalna in zelena tranzicijska podjetja, podporo pri vzpostavitvi novih izvoznih trgov in rast obstoječih ter pomoč pri zamenjavi določenih surovin oziroma polizdelkov iz domačih virov ali drugih trgov.

Veliko zbornic se zavzema tudi za donatorske pobude. Vir slike: Eurochambres.
Veliko zbornic se zavzema tudi za donatorske pobude.
Vir slike: Eurochambres.

Veliko zbornic se zavzema tudi za donatorske pobude. Številni anketiranci so izrazili interes za projekte, ki bi olajšali integracijo ukrajinskih beguncev v delovno silo podjetij.

V raziskavi so izvedeli tudi, da so zbornice združile moči z lokalnimi nevladnimi organizacijami, panožnimi organizacijami in podjetji, da bi zagotovile finančno pomoč in podporo ukrajinskim beguncem, na primer z vzpostavitvijo prostorov za sodelovanje ali zagotavljanjem brezplačne namestitve in znanja pri soočanju z birokratskimi ali jezikovnimi ovirami in pravnimi informacijami.

Poleg tega so zbornice v nekaterih državah vključene v pomoč mladim beguncem pri hitrem dostopu do programov usposabljanja.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice