Naprej na vsebino

Moj TIGR

Moja ljubezen do TIGRa je nekaj, česar vam ne znam pojasniti. Rasla je z menoj tako, kot so rasla moja spoznanja o tej organizaciji. Tako kot je raslo moje spoštovanje do Tigrovcev, ki jim je bila svoboda nad vse draga. A moja svoboda se konča natančno tam, kjer se začne vaša svoboda.

Osnovna šola Petra Skalarja

Moj poosebljen odnos do TIGRa naj bi bil nekaj nesprejemljivega, nekaj, kar pravzaprav ne sodi k moji generaciji (baby boom konec petdesetih let 20. stoletja), neka nestvarna ljubezen do zgodovine mojih krajev in ljudi, ki so dali vse za naš obstoj. A ni tako!

V Bovcu sem hodil v Osnovno šolo Petra Skalarja. To je bilo takrat, ko so nas učili, da je bil Peter Skalar (s prvim imenom Ferdo Kravanja iz Čezsoče) partizanski heroj, takrat, ko smo zjutraj pozdravljali tovarišico učiteljico »Za domovino, s Titom naprej« in kot pionirčki obvezno nosili rdečo ruto okoli vratu. Takrat, ko osnovnošolci iz oddaljeni vasi za Božič niso smeli domov med svoje družine iz dijaškega doma, v katerem so bili nastanjeni.

Ta prispevek sem napisal zgolj po spominu, v skladu z lastnimi spoznanji, ki sem jih dobil ob prebiranju knjig in zapisov o TIGRu ter njegovih ljudeh, ob stiku s še živimi Tigrovci. Kakšna nedoslednost se je lahko nenamerno prikradla v tekst, a s tem vsebina in verodostojnost tega prispevka nista prizadeti.

Dan upora proti okupatorju 2021. Vir slike: 24.ur. Foto: Damjan Žibert.
TIGR. Dan upora proti okupatorju 2021.
Vir slike: 24.ur. Foto: Damjan Žibert.

Poleg sodelavke Slovenca, ki me je večkrat spodbujala k pisanju prispevka o TIGRu, sem bodrilo dobil tudi z ogledom letošnje skromne državne proslave ob Dnevu upora proti okupatorju na Mali gori na prvem programu RTV Slovenija. Proslava ni bila na tlakovanih ulicah mesta, niti v razkošnih kulturnih dvoranah, ampak v naravi. Mogoče je s tem hotela povedati, da smo Slovenci povsem odvisni od Narave. In kot po navadi je bil na državni proslavi prisoten samo en del vrha slovenske politike. Saj že vemo, samo smrt Ivana Omana je oba pola pripeljala na isto mesto. Komentar uradne napovedovalke oddaje o državni proslavi je bil sramota za RTV Slovenijo. Vodenje proslave s strani Mojce Kranjc pohvalno, besede Ivana Bana so bile pravo odkritje in govor Alojza Kovšca navdih sožitja Slovencev.

Spopad na življenje in smrt

Primorci fašizem in komunizem sovražimo. Tako kot nacizem. Dolgih 70 let (25 let fašizma in 45 let komunizma, če ne štejmo partizanske dobe po septembru 1943) enopartijskih sistemov je bilo dovolj in preveč. Mi nismo imeli živega stika s svojim nonoti, ki so živeli v kolikor toliko normalnih političnih razmerah. In 30 let svobode Slovenije je bil na žalost izgubljen čas za popravek tega sovraštva do enopartijskih sistemov.

Vse se je začelo precej prej. Prva svetovna vojna je v naših krajih pomenila največji spopad v zgodovini človeštva v visokogorju. Soška fronta je bila neprimerljivo hujša, kot je Gregorčič napovedal v pesnitvi O Soča, posledice neizmerno bolj grozotne kot se je bal Gradnik v pesmi Brda, kjer ga je resno skrbelo za obstoj slovenskih vasi Koprivno, Rutarji, Ločnik.

Londonski sporazum, podpisan 26. aprila 1915, je zapečatil usodo ene polovice slovenskega naroda. To je dopolnil plebiscit na Koroškem in Štajerskem. Pozneje so Osimski sporazumi 10. novembra 1975 plombirali eno tretjino Slovencev, ki so ostali v zamejstvu. Tu ne štejem selitev Primorcev v tujino po obeh svetovnih vojnah. Po prvi zaradi fašizma, po drugi zaradi komunizma.

Soška fronta. Vir slike: muzej-mrzlivrh.si.
Soška fronta.
Vir slike: muzej-mrzlivrh.si.

A pojdimo nazaj k TIGRu. Že leta 1919 je v Ostrožnem Brdu bil prvi oborožen spopad med Slovenci in Italijani. V sredini septembra leta 1927 Vojkova koča na Nanosu velja za kraj nastanka TIGRa. TIGR je deloval tako v Gorici kot v Trstu, včasih celo neusklajeno. Albert Rejec je bil politični vodja TIGRa, Danilo Zelen njegov vojaški vodja.

Prvi tržaški proces (od 1. do 5. septembra 1930) in Drugi tržaški proces od (2. do 14. septembra 1941) Tigrovcev nista ustavila. Niti njegovega malo znanega odvetnika Avgusta Sfiligoja iz Brd, ki je bil udeležen na obeh procesih, po drugi svetovni vojni zaprt s strani slovenske komunistične partije in 1953 zaprt s strani italijanske države. Ker naj bi ne odsedel dovolj kazni prisojene mu na Drugem tržaškem procesu. Takih tragičnih usod je bilo takrat kdo ve koliko.

Na Mali Gori je 13. maja 1941 potekal prvi oborožen boj med okupatorji (Italijani) in Slovenci v drugi svetovni vojni. Danilo Zelen, vojaški vodja TIGRa, se je ustreli sam, Ferdo Kravanja je bil težko ranjen in so ga zajeli italijanski vojaki, Antonu Majniku je uspelo pobegniti.

Peter Skalar s pravim imenom Ferdo Kravanja

Oglejmo si kratko življenje Petra Skalarja – Danila Kravanje. Rano mladost je preživljal v Čezsoči. To je vas, ki je bila narodno tako zavedna, da so Čezsočani na roke prepisovali svoj časopis. S poudarjeno narodno vsebino. Ko italijanski fašisti niso mogli ničesar več proti upornim Čezsočanom so si izmislili potop vasi Čezsoča. Predor pod Polovnikom za vodo na hidroelektrarno pri Kobaridu so že izkopali.

Peter Skalar je požgal otroški vrtec v Bovcu, zato, ker so slovenski malčki smeli govoriti samo italijanski jezik. To je opravil ponoči v vsega nekaj urah iz planine Golobar. Prav iz tiste planine, kjer so italijanski vojaki v drugi svetovni vojni v Golobarski bitki 4 maja 1943 pobili 43 partizanov. Pripravljal je neuspel atentat na Mussolinija 29. septembra 1938 v Kobaridu. Prenašal je slovensko literaturo v nahrbtniku iz Gorenjske na Primorsko preko močno zastražene državne meje med Kraljevino Jugoslavijo in Kraljevino Italijo. Sodeloval je s slovensko duhovščino proti poitalijančevanju Slovencev. Ni šlo za Kaplana Martina Čedermaca ampak za odlično organiziran upor slovenske duhovščine proti fašistični Italiji, ki je hotela izbrisati Slovenstvo iz svetovnega zemljevida.

Spopad na Mali gori je bil posledica izdaje male skupine Tigrovcev italijanski vojski s strani Filipa Tekavca – Gašperja (po navedbah njegovega sina Bruna Tekavca, ki je moral dolgo nositi strašno breme vedenja po eni strani in sinovske ljubezni do očeta po drugi strani). Italijani niso vedeli koga so ujeli. V Ljubljani v zasebnem Sanatoriju Emona je Petra Skalarja uspešno zdravil Franc Derganc. Bil je partizanski zdravnik in po njem se imenuje bolnica v Šempetru pri Novi Gorici. To zdravljenje je opisal v knjigi z naslovom Okrvavljena roža.

Peter Skalar je potem sodeloval v partizanskem boju na Gorenjskem in bil ubit s strani komunističnega likvidatorja 10. novembra 1944 v Paljevem nad Plavami. Samo zato, ker je imel prevelik vpliv na Primorce in je ogrožal monopolni položaj Zveze komunistov Slovenije na Primorskem. Ta primer in nekaj podobnih je natančno opisala žena Alberta Rejca Tatjana Rejec v knjigi Partija in Tigrovci.

Barantanje s Primorsko je na evropskem in svetovnem diplomatskem parketu potekalo vse dvajseto stoletje.
Barantanje s Primorsko je na evropskem in svetovnem diplomatskem parketu potekalo vse dvajseto stoletje.

Tigrovci in Socialistična republika Slovenija

Poboji Tigrovcev med vojno so se nadaljevali tudi po vojni. Zato Tigrovci nikomur in nikoli niso razkrili svojega članstva v TIGRu. In zato ne vemo prav veliko o njihovih dejanjih pred vojno, med vojno in po vojni. Nekateri so sodelovali pri ustanavljanju Matjaževe vojske. Sam se spomnim pričevanja okoli devetdeset let starega Tigrovca iz Brd s priimkom Marinič. O svojem delovanju je spregovoril prvič in kmalu po tistem umrl. Vsak dan je prebral tri časopise (vsaj eden je bil iz zamejstva) in kljub nedokončani osnovni šoli je bilo njegovo poznavanje, razumevanje in podajanje zgodovine ter sodobnih dogodkov neverjetno blesteče.

Takrat me je bilo prvič sram moje dosežene izobrazbe glede na moje sposobnosti napram sposobnosti tega Tigrovca.

Povejmo še eno dejstvo, za katero so odgovorni Tigrovci. Ko je partizanski vojski jeseni 1943 zmanjkalo hrane, se je iz Kočevja preselila na Primorsko. Primorci so slovensko partizansko vojsko prehranili do konca druge svetovne vojne, kljub temu, da so si sami močno trgali hrano od ust. Večinoma primorskega kmeta ni bilo treba ustrahovati ali celo streljati (tako kot je za Polhograjske Dolomite in širšo okolico opisal Jože Možina v Slovenskem razkolu), zato, da je partizanom dal hrano. Kljub temu mu rdeča zvezda ni veliko pomenila. Posebej je niso poznali Slovenci – Primorci, ki so se vračali iz begunskih taborišč v Italiji po septembru 1943. Aleš Bebler je svoje zavajanje Primorcev odlično opravil, tudi zaradi neznosnega priganja s strani Edvarda Kardelja.

TIGR in Republika Slovenija

Kljub TIGRu in partizanskemu boju smo velik del Primorske izgubili zaradi Kardeljeve podpore Togliattiju (glej Bermanov dosje od Aleksandra Bajta). Togliatti naj bi Italijo popeljal v komunizem in pridobitev dela Slovenije naj bi mu pri tem pomagala. To se seveda ni zgodilo, ker je Churchill pravočasno odkril komunistično delovanje SOE v Kairu in ker Američani niso dovolili komunistične Italije. A Slovenci smo ponovno izgubili svoje ozemlje, kakor ga izgubljamo od časov Venetov vseskozi. Tudi laži o fojbah in prijateljevanje naših partijskih sekretarjev z italijanskimi partizani – garibaldinci tega ni spremenilo.

Robert Golob in Nova Gorica kot Titovo mesto na nekdanjih njivah Gorice s tem nima nič, porečete. A to je res samo na prvi pogled. Kdor je dovolj star, se še spomni Diska Ž in preveč pametne novogoriške mladine tistega časa. Šlo je za otroke staršev s kmečkega podeželja, ki so se zelo slabo znašli v nastajajočem mestu. Mladina je bila prepuščena svobodnim odločitvam brez nravne podpore staršev, cerkve in socialističnih učiteljev. A z intenzivnim poukom o materialističnih dobrinah in sijajnih idejah marksizma. Metodično zavajanje mladih možganov.

Zato Robert Golob obtoži Janeza Janšo fašizma. Se opravičujem, Robert Golob seveda nikoli ni rekel tega. Meni Janez Janša nikoli ni bil posebno blizu, a zmerjanje demokratičnih Slovencev s fašisti je prebilo vse meja človekovega dostojanstva. Tako se je res obnašal sam Mussolini med vzponom na oblast. Laži, hujskanje, povzpetništvo brez zavor. Samo neka majhna razlika obstaja. Fašizem in nacizem sta pobijala predvsem druge narode, komunizem pobija predvsem lastne narode. Slovenec Slovenca zmerja s fašisti. Bolje bi bilo, ko bi se medsebojno zmerjali s komunisti. In bliže resnici! Mogoče pa bo Sveti duh v podobi goloba le razsvetlil Roberta Goloba. Golob in oljčna vejica sta vendar skupaj najpomembnejši simbol miru. In mir je glavni porok svobode. Poleg kruha. A jaz pač izgubljam upanje!

Ivan Oman. Foto Nace Bizilj, fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Ivan Oman.
Foto: Nace Bizilj, fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Svoboda

»Sedaj gre za svobodo« je bilo glavno sporočilo pokojnega Ivana Omana na 22. Taboru Slovenske ljudske stranke v Krškem na dan 12. maja 2019 – 31 let po Unionski dvorani. Malokdo je, po mojem skromnem mnenju, takrat vedel, kaj je Ivan Oman mislil. A celo Janez Janša je za spremembo omenil Ivana Pučnika kot genija slovenske osamosvojitve. Na dr. Franca Zagožna so takrat vsi pozabili.

Na tem istem taboru v Krškem je Drago Čepar razumel Ivana Omana in predstavil projekt Povežimo Slovenijo. Mišljeno je bilo, da tesneje povežemo člane SLS, si medsebojno delimo izkušnje in spoznanja ter se vzajemno opominjamo na storjene napake. In se s tem približamo svobodi.

Ko je prišlo do kolesarskih kroženj po Ljubljani (ali se še kdo spomni avtobusnih kroženj organiziranih s strani stranke Neodvisnih, ki so odnesla vlado Lojzeta Peterleta?) je nekaj več ljudi razumelo takratne besede Ivana Omana o svobodi. Ko so prišle na dan prevare UDBE (pod narekom Kučanovega klana) z mafijskim denarjem, zmanipuliranimi mediji in divjim lastninjenjem podjetij, je moralo že marsikateremu Slovencu biti jasno, o kakšni svobodi je govoril Ivan Oman. Uspeh četrte prevare slovenskih volivcev je sodu svobode izbilo dno.

Dom Petra Skalarja na Kaninu. Vir slike: PZS.
Dom Petra Skalarja na Kaninu.
Vir slike: PZS.

Če mi ne verjamete, vzemite v roke esej pokojnega dr. Andreja O. Županiča: O vstajenju duhov iz groba. Nadalje skupaj s svojo družino poglobljeno zmolite molitev in preberite kaj iz Slovenca. Če vam vse to ne zadošča, pa vam predlagam, da obiščete Dom Petra Skalarja na Kaninu in se naužijete svobode gorskega zraka.

Subscribe
Notify of
guest
1 Komentar
Inline Feedbacks
View all comments
Andrej Kastelic
Andrej Kastelic
2 months ago

Ker ta zgodovinski pogled bere le malo ljudi, so pa ti zelo pomembni, si drznem zapisati: Slovenski kmet je tisti, ki je prehranil slovenske vojake, zdravnike, bolničarje, delavce in industrijalce, pa tudi intelektualce, duhovnike in politike. Sedaj sicer izgublja na pomenu, saj se hrana ali surovina za hrano uvaža. A le redki ve, da se uvaža odpadna nizkocenovna hrana ali surovina za hrano (odpadki, obrezki, …), le ta pa ponudi kot živilo visokopromovirane slovenske blagovne znamke… Čeprav je nas kmetov res zelo malo, pa se kmetje ne zavedamo, da je od nas odvisno počutje in zdravje tistih, ki nimajo možnosti… Read more »

Last edited 2 months ago by Andrej Kastelic

Prijava na e-novice