Skip to content

Potrošništvo, permisivna vzgoja in družbeni mediji porajajo narcisizem

Je današnja popolnoma zmaterializirana družba, ki časti potrošništvo in človeka krči na nečuteče in nemisleče bitje brez avtentične osebnosti, gojišče psihičnih in osebnostnih motenj, kakršna je narcistična osebnostna motnja? Psihiatri in psihoterapevti ter sociologi so opazili in opozorili na naraščanje narcisizma že v 80. letih prejšnjega stoletja kot na spregledan pojav.

In ko dolgo spremljamo in doživljamo neke odklone v družbi v neželene smeri, se lahko zgodi, da če prvotna kritičnost in jasen pogled na to sčasoma izgubita ostrino in nam to postaja vedno bolj sprejemljivo in normalno, da se ti odkloni začnejo zažirati v živo tkivo družbe in ga okužijo. Se nam je to zgodilo pri patološkem narcisizmu, razraščanju katerega trenutno ni videti konca?

Eden od znakov, da postaja narcistična osebnostna motnja pravzaprav neko normalno stanje, je dejstvo, da namerava Svetovna zdravstvena organizacija v kratkem to patološko psihično stanje izbrisati s seznama bolezni. In konec koncev je tudi vsem nam, ki sestavljamo družbo, tako vedenje vedno bolj del »normalnega« stanja in se z njim nenehno srečujemo.

Narcisizem. Takšno projekcijo sebe vidi oseba z narcistično motnjo. Vir slike: Pixabay.
Takšno projekcijo sebe vidi oseba z narcistično motnjo.
Vir slike: Pixabay.

Življenje kot na vrtiljaku – ko se vse vrti le okoli samega sebe

Kje je meja med zdravim spoštovanjem in ljubeznijo do sebe in med narcisizmom kot osebnostno motnjo? Patološki narcisizem je označen kot poveličevanje samega sebe, oseba s to motnjo za svoj obstoj potrebuje občudovanje in potrditev okolice, ima večvrednostni kompleks in misli, da morajo drugi delati zanj, ter se močno obremenjuje s svojim videzom in s tem, da naredi vtis na druge. Ob tem sploh ne zmore razmišljati o ničemer drugem kot o sebi, čustva in življenje drugih ga ne zanimajo. 

Gre torej za vase zagledanega egoista, ki želi biti vsak hip videti glamurozen, pri tem pa na druge gleda zviška. Takšen je odkrit narcis, prikriti narcisi pa so na prvi pogled žrtve okolice. Oba pa imata skupno temačno stran: psihološko manipuliranje z okolico in zlorabljanje bližnjih, tudi otrok – vse z namenom, da si na račun drugih zvišujeta svojo vrednost.

Ljudje z narcistično osebnostno motnjo niso psihično trdni, zlahka zapadajo v depresijo, anksioznost in agresivnost do bližnjih. Težko ali nemogoče je živeti z njimi, ker ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja in vso krivdo ter odgovornost zvalijo na svojo okolico. Pri tem delujejo kot nedorasli otroci namesto kot odgovorni zreli ljudje in se nikakor niso pripravljeni spremeniti. Kaj vse spodbuja v današnji družbi k takšnemu vedenju?

Današnja družba je leglo ljudi z narcistično osebnostno motnjo

Če malo pobliže pogledamo smernice sodobne družbe, se ne moremo čuditi, da je med moškimi, ki so nekdaj tako rekoč edini veljali za simbol narcisizma, in med ženskami vedno več tistih z narcistično osebnostno motnjo. Moški zasedajo vodilna mesta na primer v politiki (mnogi omenjajo tu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ampak za primer ni treba iti tako daleč) in med menedžerji. Tako moški kot ženske pa so obsedeni z večno mladostnim videzom za vsako ceno.

Na nekaj očitnih dejavnikov v družbi lahko pokažemo s prstom: vzgoja, družbena omrežja, potrošništvo kot ideal, poveličevanje nečimrnosti in napuha ter zaničevanje starosti in s tem zrelosti ter modrosti. Ti dejavniki so sestavni del zahodnega sveta, kjer se je patološki narcisizem najbolje ugnezdil in kjer se je ta osebnostna motnja s posameznika prenesla na družbo, kot ugotavlja dr. Marjan Hočevar.

Narcisizem. Permisivna vzgoja in nenehno poveličevanje otroka nista dobra popotnica za zdrav otrokov razvoj in njegovo samopodobo. Vir slike: Pixabay.
Permisivna vzgoja in nenehno poveličevanje otroka nista dobra popotnica za zdrav otrokov razvoj in njegovo samopodobo.
Vir slike: Pixabay.

Se je vse začelo s permisivno vzgojo in tekmovalnostjo v šoli?

Dr. Marjan Hočevar je za današnjo družbo uporabil zanimiv izraz: otrokocentrična – vse se vrti okoli otrok, ker jih je v zahodni družbi malo in se jim zato posveča posebna pozornost. Ko k temu prištejemo permisivno vzgojo, pri kateri je otroku dovoljeno (skoraj) vse, in je doma kralj, ki ga vsi poveličujejo in se mu udinjajo, je recept za katastrofo popoln, saj je otrok po mnenju staršev tako zelo izjemen, da mu ni treba sodelovati in so drugi njegovi podaniki.

In šole postajajo otrokom manj prijazne, v njih namesto otroške zvedavosti, pristnosti in spontanosti prebujajo pretirano tekmovalnost, egoizem ter premalo vrednot. Ne učijo se sodelovanja, sočustvovanja z drugimi.

Družbena omrežja budijo narcistična nagnjenja v človeku

Družbena omrežja čisto vsakemu omogočajo, da nastopa pred drugimi in se postavi na ogled vsemu svetu – vseeno, zakaj in s kakšnim ciljem. S tem so kot ustvarjena, da zadovoljijo narcistična nagnjenja. Na družbenih omrežjih se vsak predstavi takšnega, kot si želi biti, tudi z retuširanjem, pridobiva všečke in žanje občudovanje in priznanje občinstva, brez česar ne more obstajati.

Preziranje modrosti se še nikoli ni dobro končalo

Do kam nas bo ta družbeni trend pripeljal? Družba, v kateri nekaj veljata le čim bolj glamurozni zunanji videz in mladost, starost pa je sramotna, je milo rečeno izkrivljena, plehka in neumna. Bomo vsi po 60. letu hodili okoli »mladostni«, iznakaženi od plastičnih operacij – ali bomo lahko ponosni pokazali gube in sive lase ter mladim predali svoje izkušnje in modrosti? Ker starejši niso kar tako za na odpad zgodovine, videli so že tudi drugačen svet in videli so, kam lahko človeštvo pripelje izkrivljen um.

Nas lahko sploh še reši kaj drugega kot modrost?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice