Branje knjig ima moč, da nas preoblikuje
Zakaj sploh brati? Tudi brez branja knjig se da preživeti, morda na tihem mislite. In sploh kakšna debela bukla vas naredi živčne že, ko vidite, čez koliko strani se je treba prebiti. Res je, branje književnosti je miselni in duhovni napor, ampak nagrada je neprecenljiva. Knjige so tihi vrelci življenjske moči, skoncentriranih spoznanj, motivacij, ki v nas sprožajo samorefleksijo in nas notranje preoblikujejo, da osebnostno rastemo. Sodobni filozof Peter Sloterdijk celo opozarja, da tisti, ki v mladosti in v kasnejšem življenju ne berejo, se ne morejo učlovečiti.
Preberite tudi:
Brati in brati je razlika
So knjige, ki jih kot zgodbe zlahka preletimo, namenjene so zabavi, kratkočasju ali da zapolnijo našo radovednost o življenju drugih. In so knjige, ki od nas zahtevajo, da se vanje poglobimo, aktiviramo vse kvalitete v sebi, da vstopimo v osrčje sebe, sveta, življenja. Nič ni narobe, če prebirate lahko, trivialno literaturo, velika škoda pa je ostati samo na tej ravni.
Poglobljenega branja knjig se učimo, to je znanje, ki ga je treba postopoma usvojiti, da imamo moč in sposobnost slediti pomenu knjige. Če se v tem ne urimo, nam je dragocena literatura, ki je za nas temeljna, usodna in nam pomaga v vseh življenjskih preizkušnjah, prezahtevna in nam ne da ničesar. Prav zato je ključno učiti branja otroke od zgodnjih let in jih spodbujati k ljubezni do literature.
Neštevilne študije so že dokazale nesporno pozitiven vpliv pravljic na otroke, izvrstna književnost pa ima na mladostnika in odraslega še toliko večji učinek. Toda kako pridobiti mlade za branje »težje« literature, zahtevnejše? Bralne značke in šolski kurikulumi velikokrat ne dosegajo src in uma mladih, kot da so zgrešile črno točko v tarči. Veliko mladih se skuša izogniti branju in na hitro prebere kratko vsebino – in tu se vse konča.
Po drugi strani so za mlade velik magnet zasloni vseh vrst, marsikdaj so od njih že odvisni, tako da je zanje poseben napor oditi od ekranov ter spoznati, kakšen privilegij je branje in knjig in koliko dobrobiti jim prinese. Z razumevanjem in pravo spodbudo se da tudi to preseči.
Vir slike: Pixabay.
Branje je temelj napredka na vseh področjih, tudi za inovacije
Če znate brati, razvijate svoje zmožnosti branja in pisanja, to pa je osnova, da se lažje prebijete skozi besedila, ki nam v življenju pridejo na pot in jih je treba sproti razvozlavati in razumeti – od študijskega, strokovnega gradiva pa do bolj preprostih vsakdanjih besedil, kjer lažje in hitreje sprevidimo ozadje, kar je v časih medijskega bombardiranja nujno.
Pri branju knjig se naučimo vživljati v like in s tem v življenju tudi v druge ljudi, čutiti z njimi, tudi če ne razmišljajo tako kot mi – to pa je temelj za sprejemanje drugačnosti in za razvoj empatije. Brez tega ostanemo ozkogledi, zahojeni, brez širine in ne moremo razviti čustvene inteligence, ki je ključna za osebno rast in nam prihrani veliko stresa, ker se znamo bolje spopadati z negativnimi čustvi.
Tu pa še ni konec dobrobiti poglobljenega branja – to nam pomaga graditi tudi kritično mišljenje, ki ni kar navadno kontriranje in črno-bela predstava sveta, ampak je iskanje resnice in je ustvarjalno in temelji na široki razgledanosti. V sodobnem svetu je to vse bolj nuja.
In končno – kaj mislite, kaj vodi do svetovnih inovacij in izumov? To, da si znamo zamisliti in ustvariti nekaj, česar še ni, da imamo razvito moč ustvarjalnosti in imaginacije, najboljša pot do tega pa je prek branja dobre literature. Najboljša dokaza za to sta Tesla in Einstein.
Vir slike: Pixabay.
Knjiga pokaže svojo vrednost, če znamo izluščiti jedro
Če se pogovarjamo le o vsebini knjige, ostajamo na površini. Knjigo zalučamo v kot in hitro pozabimo, o čem govori, do tega, kaj nam hoče povedati, pa sploh nismo prišli. Dobra knjiga je ogledalo, pokaže nam sebe in svet, z njo pridobimo koristno orodje, da znamo pronicljivo pogledati na posamezne situacije in hitro prepoznamo manipulacije.
Da lahko začnemo bolj poglobljeno razmišljati o knjigi in prebranem, moramo imeti možnost izraziti svoje občutke, doživetja ob branju in misli. Brez cenzure. Tu ni mesta za vrednotenje za prav in narobe, najpomembnejše je celovito udejstvovanje in brskanje po svojih odzivih, po svoji notranjosti.
Knjiga ni le mrtev objekt, ob prebiranju zaživi, nagovori vse naše čute, nas pretrese. Popelje nas v nove svetove. Odlična priložnost za tako prodiranje v globine sebe in sporočilnosti knjige so srečanja bralcev in bralni klubi, ki so izvrstni ambasadorji bralne kulture. Na bralnih klubih se vse koristi obiska podeseterijo: poleg izkušnje odkritega in ustvarjalnega pogovora, ki da branju novo razsežnost, je pomembno tudi povezovanje in druženje.
Biblioterapija ali terapija na podlagi branja knjig
Dobra knjiga je izvrstno terapevtsko pomagalo, zato je za premagovanje osebnostnih težav in reševanje od odvisnosti postala temelj marsikatere psihološke obravnave. Znano je, da je pokojni psihiater dr. Janez Rugelj v zdravljenje odvisnosti od alkohola postavil branje knjig na ključno mesto. Dr. Andrej Perko izpostavlja pomen biblioterapije z besedami, da je branje pomembno za osebnostni razvoj in da prava knjiga lahko vzbudi pravi vihar spoznanj in človeka v stiski počasi oblikuje v drugačnega človeka.
Na koncu pa še bodimo konkretni: katere so dobre knjige, ki nam bodo pomagale na tej poti? Izbor je širok, če se v njem ne znajdete, prosite za nasvet knjižničarje, izvrstni so tudi nekateri spletni portali, med njimi portal Dobre knjige, ki se sproti dopolnjuje in zajema res prvovrstno literaturo. In če vam dopušča čas, se včlanite v kak bralni klub, včasih je v skupini lažje najti motivacijo.
Powered by Contextual Related Posts
