Naprej na vsebino

Evropske države ostajajo brez ruskega plina, nekatere druge pa ga bodo prejemale po nižji ceni

Pred dnevi smo že pisali o tem, kako je vojaški konflikt med Rusijo in Ukrajino pretresel mednarodni naftni trg. Omenjali smo tako rusko kot tudi zahodnoafriško surovo nafto in kam se ta nafta v največji meri odvaža.

Podobne pozornosti pa je vreden tudi drugi energent, ki je prav tako zelo pomemben za naše vsakdanje življenje – plin. Po podatkih Eurostata, je leta 2020 več kot tri četrtine uvoza zemeljskega plina v Evropsko Unijo prišlo iz Rusije (43 odstotkov), Norveške (21 odstotkov), Alžirije (8 odstotkov) in Katarja (5 odstotkov).

Leta 2021 je bila stopnja odvisnosti EU od uvoza zemeljskega plina 83-odstotna. To je 1 odstotna točka manj kot leta 2020. Na to majhno zmanjšanje uvozne odvisnosti je vplivalo dejstvo, da je večina držav članic EU uporabljala zaloge zemeljskega plina, ki so bili uvožene v preteklih letih.

Kdo ostaja brez plina?

Poljska je prejšnji teden napovedala prekinitev pogodbe z Rusijo o dobavi zemeljskega plina, ki je bila v veljavi od leta 1993. Odločitev je bila sprejeta po tistem, ko je Varšava konec aprila zavrnila zahtevo po plačilu energenta v rubljih, Moskva pa je v odgovor ukinila dobavo.

Poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa je ob tem na Twitterju zapisala, da je ruska agresija na Ukrajino potrdila odločenost poljske vlade, da postane popolnoma neodvisna od ruskega plina. »Vedno smo vedeli, da Gazprom ni zanesljiv partner,« je dejala. Ruski Gazprom je največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu.

Plin: Poljska je napovedala prekinitev pogodbe z Rusijo o dobavi zemeljskega plina. Vir slike: Agencja Gazeta, Reuters.
Poljska je napovedala prekinitev pogodbe z Rusijo o dobavi zemeljskega plina.
Vir slike: Agencja Gazeta, Reuters.

Poljsko plinsko podjetje PGNiG je sicer že leta 2019 ruskemu Gazpromu sporočilo, da ne nameravajo podaljšati pogodbe o dobavi, ki naj bi potekla konec letošnjega leta.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je zadevo komentiral: »Zdaj ne moremo več govoriti o kakršnihkoli pogodbenih odnosih. Poljska je že zdavnaj zavrnila plačilo plina in za dobavo plina so potrebni pisni dogovori in plačilo.« Novinarjem je še povedal, da je potrebno »pozorno analizirati možne posledice za tranzit«. Kaj je s tem mislil, ni znano.

Gazprom je prav tako potrdil popolno prekinitev dobave plina danskim družbam Orsted Salg & Service A/S in Shell Energy Europe zaradi neplačila v rubljih, je v sredo sporočil ruski plinski holding.

»Gazprom Export do konca delovnega dne 31. maja še ni prejel plačila od Orsted Salg & Service za plin, dobavljen v aprilu, ki naj bi bilo izvedeno v skladu z odlokom ruskega predsednika,« je zapisano v izjavi. Plačila v rubljih ni bilo niti od Shell Energy Europe.

Kot smo že poročali, se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da morajo vse »neprijateljske države« od aprila naprej plin plačevati v rubljih ali pa bo Gazprom zaustavil dobavo.

Plin: Tudi danska ostaja brez ruskega plina. Vir slike: Offshorewind.
Tudi danska ostaja brez ruskega plina.
Vir slike: Offshorewind.

»Gazprom Export še naprej zahteva, da Orsted plača dobavo plina v rubljih,« je medtem Orsted Salg & Service zapisal v izjavi. »Po pogodbi nimamo nobene pravne obveznosti, da to storimo, in Gazprom Export smo večkrat obvestili, da tega ne bomo storili.«

Tukaj pa še ni konec. Gazprom je v torek sporočil, da je v celoti prekinil dobavo plina tudi nizozemskemu trgovcu s plinom GasTerra, potem ko niso dobili plačila za plin, dostavljen aprila.

Podobna zgodba je tudi s Finsko, ki je prav tako že pred tedni ostala brez plina. Razlog? Plina ne nameravajo plačati z ruskimi rublji. Večina držav sicer ob tem zatrjuje, da uporabniki tega ne bodo občutili.

»Plin za Dansko je treba v večji meri kupovati na evropskem plinskem trgu. Pričakujemo, da bo to še naprej mogoče,« je v izjavi kmalu po Gazpromovi napovedi dejal izvršni direktor družbe Orsted Mads Nipper.

Delavec pleza na jeklenko na plinsko kompresorski postaji na plinovodu Yamal-Europe. Vir slike: Reuters.
Delavec pleza na jeklenko na plinsko kompresorski postaji na plinovodu Yamal-Europe.
Vir slike: Reuters.

Nekoliko več vznemirjenja pa so odpovedi dobav povzročile na trgu, kjer je v torek cena plina zrastla za 5 odstotkov na približno 91,05 evra za megavatno uro, vendar je ostala precej pod rekordnimi vrednostmi, doseženimi v začetku marca.

Avstrijski OMV pa je po drugi strani plačal dobavo ruskega plina pod novimi pogoji, je za rusko tiskovno agencijo v sredo povedal uradni tiskovni predstavnik naftnega in plinskega holdinga.

»Maja smo plačali v skladu z novim načinom plačila. Težav ni bilo,« je povedala predstavnik. Nemški RWE in Uniper sta prav tako že prej povedala, da sta ruski plin plačala z rublji.

V Srbijo plin po najnižji ceni v Evropi?

Srbija pa bo medtem še naprej prejemala ruski zemeljski plin in to po ceni, ki naj bi bila najugodnejša v celi Evropi. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je poudaril, da bo pogodba sklenjena za tri leta.

Po dogovoru naj bi Rusija Srbiji zagotovila 2,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina po ceni, ki je v tem trenutku trikrat nižja od cen, ki jih plačujejo druge države, na vrhuncu zime pa naj bi bila po besedah Vučića lahko tudi 12-krat nižja.

Kljub temu, da je Srbija v zelo dobrih odnosih z Rusijo, je predsednik Vučić poudaril, da je prioriteta Srbije članstvo v Evropski Uniji in da si država prizadeva za diverzifikacijo plinskih zalog.

»Res je, da brez dobave plina ne moremo preživeti. Vedno smo bili stoodstotno odvisni od ruskega plina. So druge države EU, ki so v enakem položaju. Delamo na diverzifikaciji naše oskrbe,« je dejal Vučić v odgovoru na vprašanje o novem plinskem dogovoru z Rusijo.

Nizkih cen bodo veseli tudi v Moldaviji. Cena ruskega plina za Moldavijo se bo junija namreč znižala z 920 na 880 ameriških dolarjev za 1000 kubičnih metrov, je v sredo prek svojega Telegram kanala sporočil Vadim Cheban, predsednik izvršnega odbora družbe za distribucijo plina Moldovagaz.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice