Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Napadi Bolgarov

V tistih dneh se je Kraljevina SHS soočala z vpadi bolgarskih komitov preko meje in spopadih z njimi, so poročali v Slovencu. Ministrski svet je tako sklenil, da na mejo z Bolgarijo pošljejo vojaške okrepitve ter vojnemu ministrstvu odobril potrebna sredstva.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Jugoslovanska vlada je pripravil tudi ultimat, s katerim je od bolgarske vlade zahtevala, da takoj onemogoči akcije komitov. O vpadih je jugoslovanska vlada obvestila tudi zvezo narodov.

Podražitev vozovnic za vlake

Ministrstvo za promet je medtem odločilo, da s 1. julijem povišajo cene voženj z vlaki za 50 odstotkov. »Ker je bilo notranje investicijsko posojilo porabljeno brez nadzorstva parlamenta za popolnoma druge namene, kakor je bilo v zakonu določeno, je ministrstvo za promet poseglo sedaj po drugih sredstvih ter pri tem zadelo zlasti siromašne sloje naroda,« je dogajanje komentiral Slovenec.

Železniška postaja leta 1933 v Rakeku. Vir slike: Portal Stare slike, uporanbik Milton.
Železniška postaja leta 1933 v Rakeku.
Vir slike: Portal Stare slike, uporanbik Milton.

Jadranska železnica

Časopis Slovenec je poročal o načrtu glede porabe posojila Jugoslaviji s strani Združenih držav Amerike. Dve tretjini posojila so uporabili za izgradnjo železniške povezave med Beogradom in morjem.

Avtor prispevka se je ob tem spraševal, zakaj je v takih težkih časih nova železnica sploh potrebna. »Na splošno rečeno: imamo železnic dovolj, seveda je treba z ozirom na novo konfiguracijo države marsikaterih poprav in dopolnitev. Tudi zvez na Jadransko morje nam ne manjka: 1. Ljubljana – Zagreb – Reka, 2. Sunja – Prijedor – Šibenik, 3. Brod – Sarajevo – Metkovič – Gruž,« je zapisal.

»Naš izvoz se giblje večinoma proti severu in Italiji, za prekomorski izvoz še nismo zreli, ne radi pomanjkanja železnic, ampak radi slabe eksploatacije naših rudnikov,« je še dodal novinar.

Kot je kazalo, pa je pri Jadranski železnici šlo predvsem za »eksploatacijo cele države v plemensko korist« s strani »sedanje večine, ki je vseskozi — izvzeto par slovenskih samostojnežev, hrvatskih demokratov in bosansko-makedonskih muslimanov — srbska«.

»Nobenega dvoma ni, da bo Jadranska železnica tekla preko srbskega teritorija. Lahko računamo, da se bo Jadranska železnica gradila najmanj do pet let. Jadranska železnica pomeni torej, da bo preko 30 milijonov dolarjev teklo skozi najmanj pet let v žepe naših srbskih bratov,« so razložili pri Slovencu. »Po ustavi smo sicer vsi državljani enaki, a ne pri sklepanju in ustvarjanju zakonov,« so zaključili.

»Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je dobila svojo prvo kraljico«

S tem stavkom so pri Slovencu pred 100 leti začeli prispevek o novi kraljici iz Romunije, ki je obsegal celotno prvo stran časopisa. Predhodna romunska princesa Marijola je tako od junija naprej kraljevala v domu vladarske hiše Karađorđević kot kraljica Marija.

V Slovencu: Predstavitev nove jugoslovanske kraljice. Vir slike: DLIB.
Predstavitev nove jugoslovanske kraljice.
Vir slike: DLIB.

Prva kraljica v državi SHS je bila rojena 8. januarja leta 1899. Njen rod je izhajal iz starejše veje knežje rodbine Hohenzollern. Mlajša veja te rodbine je do prevrata vladala na pruskem prestolu nemškega carstva.

»Političen pomen tega dejstva je predviden v členu 56. ustave, ki za slučaj moškega potomstva v kraljevi hiši ureja nasledstvo na prestolu po pravu prvorojenstva. Na ta način se olajša normalni razvoj državnega življenja, ker se država izogne zapletljajem, ki lahko izvirajo iz potrebe določiti naslednika sporazumno med kraljem in nadpolovično večino celokupnih članov narodne skupščine, ako bi kralj ne bil oženjen, oziroma ne bi imel moških potomcev iz zakonitega zakona,« so razložili.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice