Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu

Hmelj

Pred 100 leti je Slovenec poročal o dobri letini hmelja po Evropi. Zapadlo je namreč obilno deževje in kazalo je, da bo pridelek obilen. »Mrčes, ki je precej časa sadike zajedal, je izginil popolnoma,« je pisal Slovenec.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Cene hmelja so se ponekod nekoliko spustile, hmeljarji pa so pridelek želeli čimprej prodati in so ga ponujali po oglasih v časopisih. »V Zatcu, Ustku in Polepih bo letos, ako ne pride kaka ujma, silno dobra hmeljeva letina in bodo kmetje za letošnji hmeljev pridelek dobili težke tisočake,« so še dodali.

Obiranje hmelja na Švedskem v 30. letih prejšnjega stoletja. Vir slike: Wikiwand.
Obiranje hmelja na Švedskem v 30. letih prejšnjega stoletja.
Vir slike: Wikiwand.

O posojilu iz Anglije in mestni klavnici

Slovenec je pisal o tem, da je imel konec občinski svet v Zagrebu konec meseca še zadnjo sejo pred počitnicami. Na seji naj bi razpravljali tudi o izgradnji nove mestne klavnice, v kolikor bi to takrat bilo odobreno mestno posojilo v Londonu, ki bi ga nato potrdili na angleškem konzulatu v Zagrebu.

»Za skrajno potrebno zgradbo hladilnih naprav pri mestni klavnici v Ljubljani je pa pokrajinska uprava črtala kredit, predložen ji v odobritev kakor tudi kredit za zgradbo dveh prepotrebnih novih šolskih poslopij v Ljubljani,« je Slovenec nato predstavil stanje v Sloveniji. »Za črtanje teh kreditov pač ni bilo nobenega drugega povoda, kakor edini ta, da preblagorodni gospod pokrajinski namestnik pokažejo, da imajo še moč, da lahko škodujejo, če jih je ravno volja.«

»Kako se brani oficirska čast«

V eni izmed izdaj Slovenca pred 100 leti smo lahko brali članek o tem, da je v nekem sarajevskem lokalu nekdo ustrelil z revolverjem v zrak, »kakor je to navada v južnih krajih naše države,« je bilo zapisano.

Zaradi tega je nastal prepir, eden izmed navzočih jugoslovanskih častnikov pa je izvlekel sabljo ter z njo »udaril po glavi nekega muslimana in ga težko ranil«. V svojo obrambo je povedal, da je zgolj »branil oficirsko čast.«

Sarajevo v letu 1920. Vir slike: Sarajevo Times.
Sarajevo v letu 1920.
Vir slike: Sarajevo Times.

Tragedija s Prekmurja

V eni izmed takratnih noči je bila cela vas Bodonci na nogah. K sosedu so namreč zvečer prihiteli mož, žena ter mlajša sestra in preplašeno izjavljali, da jim oče obeh deklet grozi s smrtjo. Ko jih je sosed odslovil, so se odpravili domov, takoj nato pa se vrnili in povedali, da se je oče obesil.

»Res so našli Makarja v kleti obešenega za tram, kjer je prej viselo meso,« je poročal Slovenec. »Pod njim se je nahajal prevrnjen stolček, kakor da bi ga bil Makar sam prevrnil.« Hitro pa so na truplu očeta našli ogromno telesnih poškodb in takoj se je pojavil sum, da »stari Makar ni končal prostovoljno svojega življenja«.

»Orožniki so našli tri krvava toporišča in pri Verenu tudi krvave robce in še razne druge sumljive okolnosti,« je dodal Slovenec. Nato so vse tri osumljence prijeli. Mož, žena in sestra so najprej zadevo tajili, nato pa priznali umor.

Most čez reko Muro. Vir slike: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.
Most čez reko Muro.
Vir slike: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.

V obrambo so povedali, da jim je oče grozil s sekiro. Preiskava pa je pokazala, da temu ni bilo tako. Ugotovili so namreč, da je oče tisti večer igral harmoniko, potem pa se je vnel prepir zaradi prodaje krme.

»Ko se je Makar že spravljal spat, se je moral izvršiti od strani vseh treh napad na očeta. Po udarcih s toporišči omamljenega so podrli na tla in mu tam z vrvjo zadrgnili vrat. Ker je Makar preveč krvavel, so ga umili, preoblekli in zanesli v klet ter ondi fingirali njegov samomor,« so poročali.

Mož in žena ter hčerka ubitega sta bila obsojena na »smrt na vešalih«, sestra pa še ni dopolnila 20. leta zato je bila obsojena na 15 let težke ječe.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice