Naprej na vsebino

»Domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja«

»Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja,« je zapisal Ivan Cankar leta 1909 v črtici Lepa naša domovina, ko se je s kritiko obračal na takratno avstro-ogrsko politiko.

Morda vas bo zanimalo tudi:

»Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan.«

Takrat smo bili Slovenci v vrtincu dogajanja glede svoje nadaljnje usode, saj so se v letih pred prvo svetovno vojno pojavljale glasne težnje po osamosvojitvi jugoslovanskih narodov izpod avstro-ogrske oblasti. Združevanje teh narodov pa je za Slovence prinašalo tudi nekaj pasti, saj so bile celo med nekaterimi Slovenci pozitivno sprejete pobude o združevanju jugoslovanskih narodov ne le na formalni ravni, ampak tudi na ravni jezika in kulture.

Tako naj bi se slovenščina polagoma opuščala in naj bi na njeno mesto vstopila srbohrvaščina, s čimer pa se Cankar seveda ni strinjal. Vedno je izpostavljal ključen pomen jezika za obstoj slovenskega naroda, za kar bi po njegovem morali storiti veliko več.

Slovesnost ob razglasitvi samostojne Slovenije, 26. junija 1991. Vir slike: Časnik.
Slovesnost ob razglasitvi samostojne Slovenije, 26. junija 1991.
Vir slike: Časnik.

Naša domovina je naše domovanje

82 let kasneje se je Cankarjeva napoved in slutnja po lastni domovini uresničila. 25. junija 1991 je bila razglašena neodvisnost slovenske države. Zgodovinski trenutek, ki ima v zgodovini našega naroda res posebno mesto. Z njim je slovenski narod končno dobil svoje lastno domovanje. Ga še s ponosom praznujemo? Koliko nam v vrvežu vsakdanjih pritiskov pravzaprav dandanes to pomeni? Nam boj za pravično družbo pomeni enako, kot je pomenil v Cankarjevem času?

Živimo v časih, ko se vse hitro spreminja, družba in svet sta v primežu silnic, ki jim ne vidimo začetka in konca. Ivan Cankar in njegovi sodobniki so videli rešitev za uravnoteženje družbe in boljši svet v revoluciji, preobrazbi družbe, hkrati pa je Cankar z likom Jermana v drami Hlapci že izrazil zavedanje, da je treba imeti ob tem končni cilj, kakšne naj bodo spremembe. Revolucija sama po sebi ni dovolj.

Cankarjevi Hlapci nosijo močno sporočilo in so nam v premislek še danes

Cankarjeva drama Hlapci nosi tudi za današnji čas in sedanji trenutek močno sporočilo. Čeprav je današnja klima drugačna kot v Cankarjevih časih in se je v tem času zgodilo kar nekaj velikih zgodovinskih preobratov, med drugim krvava druga svetovna vojna in nato še tista na tleh Jugoslavije pa zlom borze itd., ostajajo Hlapci aktualni. Prav zato doživlja ta kanonska drama vedno znova nove in nove uprizoritve na naših gledaliških odrih.

Dan državnosti. Prizor iz drame Hlapci v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Foto: Peter Uhan.
Prizor iz drame Hlapci v izvedbi SNG Drama Ljubljana.
Foto: Peter Uhan.

Pa poglejmo, kaj nam ima Jerman kot intelektualec in kritični mislec povedati za današnji čas. Zelo tehtne vzporednice o tem je podal režiser Janez Pipan v intervjuju za portal MMC, ko je pred slabimi petimi leti na oder ljubljanske Drame postavil svojo uprizoritev Hlapcev. Najprej pa je opozoril, da je »danes politika bistveno resnejša in usodnejša, kot je bila ob nastanku Hlapcev«. Kot pravi Pipan, je osnovna Jermanova naloga iz hlapcev narediti ljudi in z lučjo razuma posvetiti v temo. Družbenemu ozračju se ne upira kot revolucionar, ampak kot intelektualec, njegovo orožje je moč kritičnega argumenta, beseda in moč razuma. Upre se logiki oblasti kot absolutni logiki, a ga družba zavrne, se mu odpove in ga izžene ter se tako znebi svoje kritične vesti in drugega pogleda, pravi Pipan.

Vsak od nas nosi odgovornost

Ob tem poudari, da so tudi danes v družbi takšni Jermani, vendar vsak »moralizira in poučuje izza varne ograde. Jerman pa se sprašuje prav to: kako stopiti prek ograde zasebnosti, stopiti pred narod kot človek mišljenja, pameti«. Današnja naša naloga oz. projekt po mnenju Pipana ni revolucija, ampak prenova kapitalizma. Drama Hlapci tu nakazuje pot – z Jermanom kot posameznikom, ki misli drugače, po svoji pameti, kot splošna zavest. Drama skuša odgovoriti, »kako biti Jerman, pa tudi pokazati, kako smo ga izgubili«.

Uprizoritev Hlapcev v SNG Drama Ljubljana. Foto: Peter Uhan.
Uprizoritev Hlapcev v SNG Drama Ljubljana.
Foto: Peter Uhan.

Morda lahko Cankarjevo poslanico razumemo tudi tako, da je pomembno, kaj in kako razmišljamo in delujemo, da vsak prispeva svoj kamenček k mozaiku dogajanja in posledic. Da vsak izmed nas nosi odgovornost. In sooblikuje našo družbo in mlado državo.  

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice