Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

»Stojimo pred važnimi dogodki tako na jugu, kakor na severu«

Časopis Slovenec je pred 100 leti v enem izmed obsežnejših prispevkov obtožil takratno notranjo politiko, da je prebivalstvu »zastrla obzorje zunanje politike tako, da javnost niti jasno ne vidi, kaj se godi okrog nas«.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Zapisali so, da se pomembni dogodki odvijajo na vseh straneh države. Italijani so se na primer pripravljali, da podpišejo v Ženevi sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki pa je bil v osnovni obliki precej neprijazen do jugoslovanskega prebivalstva.

Slovenec se je zavzemal, da bi se omenjen sporazum vsaj toliko spremenilo, da »bodo naše manjšine v Julijski krajini imele vsaj one pravice, kakor jih zahteva Italija za svoje manjšine v naši državi«. Kot primer sovražnosti s strani Italije so navedli pretepe, ki so jih »teroristični fašisti« nedavno pričeli v Sežani ter »krvavo batinanje« in zažiganja v Opatiji in Voloskem.

Italijanski fašisti so težave povzročali tudi po slovenski in hrvaških okupiranih krajih. Vir slike: Corbis.
Italijanski fašisti so težave povzročali tudi po slovenski in hrvaških okupiranih krajih. Vir slike: Corbis.

»To vse so storili pod zaščito in z asistenco svojih karabinierjev, oficirjev in detektivov, kar pomenja državno zaščito lopovščine,« je zapisal avtor prispevka.

Na drugi strani pa je Slovenec omenjal Avstrijo, ki je že od konce svetovne vojne samo »vegetirala«, bila je na robu propada, vedno glasnejše pa je bilo gibanje, ki je želelo Avstrijo priključiti Nemčiji. »Sedaj jačje, sedaj tišje se izraža skozi vsa leta ta želja in še danes so nam v spominu prizori, ki so se odigravali na tirolsko-bavarski meji, kjer so navdušeni Tirolci poruvali mejnike med obema državama,« je bilo zapisano.

Kot je poudaril avtor, bi bila priključitev Avstrije k Nemčiji »gotova stvar«, če se ne bi zgodila prva svetovna vojna. Izrazil pa je tudi prepričanje, da bo prej ali slej res prišlo do spojitve in da je potrebno temu namenjati vso pozornost.

V nadaljevanju je bila omenjena izguba Koroške z »nesrečnim plebiscitom« leta 1920. »Srce se nam je takrat znova napolnilo s tugo in to tem bolj, ker so nam pred kratkim odtrgali od narodnega telesa južni sosedi naše najtrše brate Primorce in se krvaveča rana še ni bila zacelila,« je pisal Slovenec.

Ko se je kasneje pojavila ideja, da se Avstrija priključi Nemčiji, je Jugoslavija zagrozila, da bo v tem primeru zasedla ne samo Koroško, ampak vso ozemlje takratne pokrajine Štajerske do Gradca. Leta 1922 so se tako spet kazali »isti znaki kakor pred zadnjo krizo«. Spet je grozila nevarnost, da bodo na naših »lepih slovenskih Karavankah stale nemške straže«.

Slovenec: Avstrijski bankovec za 500 000 kron iz leta 1922. Vir slike: ceunh62, eBay.
Avstrijski bankovec za 500 000 kron iz leta 1922. Vir slike: ceunh62, eBay.

Izvoz vina

Jugoslovanski klub je od ministra za trgovino in industrijo zahteval, da se zaradi visoke proizvodnje dovoli izvoz vina v tujino. »Poslanci opozarjajo, da preti v nasprotnem slučaju našemu vinogradništvu gospodarska propast. Najenergičnejše protestirajo proti uvozu vina iz Italije, ker imajo naši vinogradniki mnogo boljših in večjih zalog vina,« so dodali.

Ureditev valutnega vprašanja v Logatcu in drugih krajih

Slovenec je pisal tudi o tem, da je preteklo že več kot leto dni, odkar so Italijani zapustili Logatec in sosednje kraje, domača vlada pa ni naredila nič za rešitev valutnega vprašanja. »Druge države so se potrudile, da so takoj po odhodu tujih čet uredile valutno vprašanje v izpraznjenem ozemlju, medtem ko ni naša vlada ničesar ukrenila,« so zapisali.

Zaradi tega denarni zavodi niso mogli sestaviti svojih bilanc, prihajalo je do sporov z upniki, vlagatelji so grozili s tožbami, sodišča pa niso imela zakonske podlage za izrekanje razsodb. »Višje deželno sodišče jo sestavilo v tej zadevi zakonski načrt in ga predložilo ministrstvu za pravosodje, toda kljub mnogim intervencijam ni ministrstvo za pravosodje ničesar ukrenilo,« je poročal časopis.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice